Ob letošnjem dnevu debelosti je cilj ozavestiti o razširjenosti debelosti, resnosti in raznolikosti bolezni ter stigmatizacije ljudi s prekomerno telesno maso.

Debelost je bolezen, ki ni drugačna od sladkorne bolezni ali raka. Sodelovanje različnih specialnosti, širjenje znanja in oblikovanje dobrih standardov ter kliničnih praks naj bo temelj za zdravljenje bolnikov z debelostjo povezanih kroničnih bolezni.

Svetovno združenje IFSO (International Federation for Surgery of Obesity and related diseases) se s svojimi široko razvejanimi aktivnostmi pomembno vključuje v oblikovanje vseh ukrepov za preprečevanje debelosti in adipoznosti (čezmerno kopičenje maščevja). Ob tem IFSO poudarja:

1. debelost in adipoznost sta stanji, za kateri je značilno kronično vnetno dogajanje in imata pandemične razsežnosti;
2. debelost in adipoznost pomembno zmanjšata kakovost življenja in pričakovano življenjsko dobo;
3. specifičnega zdravljenja ne poznamo; potrebni so vsi ukrepi za omejevanje in kontrolo bolezni;
4. debelost je vzročno povezana z naslednjimi boleznimi: sladkorno boleznijo tipa 2, arterijsko hipertenzijo, obstruktivno motnjo spanja, ortopedskimi boleznimi, nealkoholno jetrno cirozo in steatohepatitisom, neplodnostjo, boleznimi srčno žilnega sistema, možgansko in srčno kapjo, razpoloženjskimi motnjami in duševnimi boleznimi in drugimi bolezenskimi stanji;
5. bariatrična in metabolična kirurgija sta najboljši in najvarnejši obliki zdravljenja bolezenske debelosti in v nadzorovanih okoliščinah dajeta izjemno dobre dolgotrajne rezultate zdravljenja.

V Sloveniji je letno operiranih 260 bolnikov z bolezensko debelostjo, obravnavanih pa jih veliko več, tudi z drugimi tehnikami podpornega zdravljenja. Povprečna izguba telesne mase eno leto po operaciji je 50 kg, kar pomeni, da večina bolnikov izgubi z debelostjo povezane bolezni ali pa se njihovo stanje pomembno izboljša. Kirurški poseg je del multidisciplinarne obravnave s principom pospešenega okrevanja, v kateri sodelujejo endokrinolog, anestesteziolog, pulmolog, nevrofiziolog, kardiolog, psiholog, gastroenterolog, psihiater. Samo takšna obravnava pomeni uspešno dolgotrajno zdravljenje.

Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. V Sloveniji je v porastu zaradi načina življenja in tudi zaradi prekomernega uživanja sladkih pijač, največji porast debelosti beležimo v adolescentni populaciji, kjer so podatki zaskrbljujoči. V Sloveniji je več kot 140.000 oseb s sladkorno boleznijo tipa 2. To je kronično neozdravljiva bolezen, ampak bolniku izrazito zmanjša kakovost življenja ter je povezana s številnimi zapleti.

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili, kar poleg spremenjenega, sedentarnega življenjskega stila vodi v debelost.

Zapis je prirejen po Sporočilu za medije Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana