Ko je človek pri svojem osebnem zdravniku soočen z dejstvom, da so pri njem izraženi dejavniki tveganja za kronično bolezen ali celo s tem, da je bolezen pri njem že prisotna, se verjetno vsak najprej sooči z vprašanjem : »Kaj pa sploh lahko jem?«. Odrekanje hrani pri različnih boleznih je za posameznika lahko velik stres in marsikdo nima zadostne motivacije, da bi dolgoročno vzdrževal nove navade v prehranjevanju. Kronične bolezni so dandanes v porastu in globalno predstavljajo kar 70 % vseh, zato je strokovno svetovanje o prehranskih izbirah pri teh osebah izrednega pomena. Pomembno je tudi, da so pri tem še posebej ranljivi tisti, ki so socialno in ekonomsko ogroženi, in si zaradi cenovne nedostopnosti težje privoščijo priporočena živila, ki so s strani prehranskih svetovalcev pogosto predstavljena, kot varovalna oziroma zdravju koristna živila.

Pri svetovanju bolnikom o ustrezni prehrani smo pogosto precej togi, saj ljudem v glavnem predstavimo omejitve, npr. česa ne smejo uživati preobilno, in katera živila so pri njih nezaželena. Potrebno se je namreč zavedati, da je hrana vir našega življenja in na drugi strani za slehernega izmed nas tudi užitek. Izguba tega užitka za večino ljudi, ko izvedo za diagnozo, predstavlja resno izgubo v življenju. Slednje pojasni dejstvo, da posameznik pogosto zavrača prehranske nasvete zdravstvenega delavca oziroma jih nezadostno vključuje v svoj življenjski slog. Ste že kdaj naredili dolgoročnejšo spremembo v svojem prehranjevanju? Ste morda poskusili uživati manj dodanega sladkorja in sladkih živil v vaši prehrani ali povečati vnos zelenjave? Dan ali dva še gre, nato pa mnogi obupajo, in nadaljujejo svoj ustaljeni prehranski vzorec. Žal v literaturi ni smernic kako v takih primerih ravnati s pacienti, je pa predvsem pomembno, da se zdravstveni delavci zavedajo dejavnikov, ki vplivajo na prehranskih izbire in prehranjevalne navade posameznika.

Z namenom, da bi olajšali delo zdravstvenim delavcem, ki svetujejo odraslim na primarnem zdravstvenem nivoju, je bilo leta2017 v okviru Javnega razpisa Ministrstva za zdravje odobreno sofinanciranje program »Lahko jem – od prehranskih smernic do jedi na krožniku kroničnih bolnikov«. Prijavitelj programa je bilo Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota v sodelovanju s Pomurskim društvom za boj proti raka in zunanjimi strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in klinik. Razvit je bil niz e-kuharskih knjig, ki so prilagojene prehranskim smernicam pri različnih kroničnih stanjih: povišanem holesterolu in krvnih maščobah, sladkorni bolezni tipa 2, debelosti in povišanem krvnem tlak. Vsaka izmed e-kuharic nadgrajuje osnovne zdravstvene smernice s katerimi se pacient seznani pri osebnem zdravniku. Pacient v uvodnem delu e-knjige pridobi ključne informacije o zdravem načinu prehranjevanja, velikosti porcij, uživanju prigrizkov, ipd. V nadaljevanju je seznanjen z veščinami spoznavanja svojih prehranjevalnih navad ter korakov, katerim je potrebno posvečati pozornost, od nabave hrane do uživanja hrane. Pomembna dodana vrednost e-publikacij so recepti, ki so prilagojeni vsakodnevni prehrani in praznični mizi. Vsaka izmed e-knjig vsebuje okrog sto preverjenih in enostavnih receptov, ki so +primerne tudi za osebe z manj kuharskimi veščinami. Recepti so v večini prilagojeni za štiri osebe, kar pomeni, da lahko s pripravo zdravih jedi vplivamo tudi na zdrav način prehranjevanja cele družine. Primerne so tudi kot ideja za prehranjevanje posameznika na delovnem mestu.

E-knjige so bile testirane na vzorčnem številu ambulant družinske medicine, kjer so bile med pacienti in zdravstvenimi delavci zaradi svoje preprostosti in sporočilnosti zelo dobro sprejete. Dostopne so na spletnem portalu: http://rak-ms.si/pages/lahko-jem.php

H knjigam so podali pozitivna mnenja tudi priznani kuharski strokovnjaki, Janez Vinšek in strokovnjaki kliničnih strok iz Slovenije.

»Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS« 

Lahko jem

Uporabljena literatura:

  • Forouzanfar MH, Afshin A, Alexander LT, Anderson HR, Bhutta ZA, Biryukov S, et al. Global, regional, and national comparative risk assessment of 79 behavioural, environmental and occupational, and metabolic risks or clusters of risks, 1990–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015. The Lancet. 2016;388(10053):1659–724. 
  • Beaufort I de. ‘Please, sir, can I have some more?’ Food, lifestyle, diets: Respect and moral responsibility. Best Practice & Research Clinical Gastroenterology. 2014;28(2):235–45.