Na kratko:

  • Priporočen dnevni vnos tiamina znaša 1,1 mg na dan.
  • Tiamina lahko v zadostni količini zaužijemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
  • Tiamin se nahaja v mnogo živilih, največ pa ga je v polnozrnatih izdelkih, stročnicah, kvasu, svinjskem mesu, in nekaterih ribah.
  • Pomanjkanju so najbolj izpostavljeni predvsem prebivalci nerazvitega sveta, pa tudi tisti, ki redno uživajo alkohol.
  • Tiamin ima pomembno vlogo pri presnovi makrohranil in delovanju živčnega sistema.
  • Pomanjkanje tiamina lahko povzroči bolezen Beriberi ali Wernick-Korsakoffov sindrom.

 

Tiamin je v vodi topen vitamin iz skupine B vitaminov. Ob njegovem odkritju se je v začetku 19. stoletja sploh prvič uporabila beseda vitamin (»vita« = življenje; »amin« = dušik vsebujoča snov, ki je pomembna za življenje), in sicer so ga poimenovali vitamin B1. Kasneje je bil preimenovan v tiamin (t.i. žveplov vitamin), kakor ga poimenujemo danes. V živilih je zastopan v več oblikah, najpogosteje v oblikah tiamin pirofosfata, tiamin trifosfata ali tiamin monofosfata, obenem pa tiamina proizvaja tudi črevesna mikrobiota. Tiamin prispeva k optimalni presnovi makrohranil ter k normalnem delovanju živčnega sistema.

Zakaj je pomemben?

Tiamin (vitamin B1) ima pomembno vlogo za normalno celično delovanje, rast in razvoj, predvsem preko vključevanja v metabolizem beljakovin in ogljikovih hidratov, obenem pa ima tudi vlogo pri zmanjševanju oksidativnega celičnega stresa in pri normalnem delovanju živčnega sistema. Zadosten vnos tiamina je pomemben za vzdrževanje zdravja in dobrega počutja ter zmanjševanja dejavnikov tveganja za razvoj bolezni, obenem pa lahko deluje podporno pri diabetični nefropatiji in retinopatiji.

Potrebe po tiaminu

Večina ljudi običajno zaužije priporočen dnevni vnos tiamina, kar za odraslo osebo predstavlja 1,1mg dnevno, kar je mogoče pokriti s pestro in uravnoteženo prehrano.

Do večjih potreb po tiaminu lahko pride pri kroničnem uživanju alkohola, saj etanol zmanjšuje absorpcijo in zato se pri kar 80% tistih, ki pogosto uživajo alkohol, razvije pomanjkanje tiamina. Prav tako pa se potrebe po tiaminu lahko povečajo pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2, ter pri starejših odraslih, saj se z leti njegova absorpcija slabša.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) tiamina za izbrane populacijske skupine.

Starost

Tiamin
(mg / dan)

moški / ženske
Odrasli (EU) 1,1
Otroci (3 leta) 0,6
Otroci (8 let) 0,9 / 0,8
Odrasli 1,2 / 1
Nosečnice 1,2 - 1,3
Doječe matere 1,3

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (EU*)

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Pomanjkanje tiamina v razvitem svetu ni pogosto, medtem ko je v državah v razvoju pogostejše, vendar redko usodno. Razvije se lahko zaradi premajhnega vnosa ali slabše absorpcije zaradi različnih fizioloških stanj ali uživanja zdravil. Blažje pomanjkanje tiamina lahko povzroča glavobole, izgubo teže, zmedenost, mišično nemoč in težave s srcem. Kronično pomanjkanje tiamina pa lahko privede do Wernick-Korsakoffovega sindroma (Wernickova encefalopatija, Korsakoffova psihoza) ali bolezni Beriberi (pomen v Šrilanškem jeziku: ne morem, ne morem). Beriberi negativno vpliva predvsem na zdravje srca in perifernega živčevja, medtem ko se Wernick-Korsakoffov sindrom odraža kot vrsta okvar na centralnem živčevju, ki v hujših primerih vodijo v smrt in se v večini pojavlja pri ljudeh, ki kronično uživajo večje količine alkohola.

Kje se nahaja?

Tiamin (vitamin B1) je v živilih vsebovan v precej pogosto, vendar v manjših količinah. Največ tiamina se zaužije z žiti in mesom, ki skupaj z mlečnimi izdelki, zelenjavo, sadjem, ribami, jajci in krompirjem skupaj predstavljajo do 92% dnevnega vnosa tiamina. Dobro je topen v vodi, ter občutljiv na toploto in oksidacijo. Srednja vrednost izgub tiamina ob skrbni pripravi živil znaša okoli 30 %. Nekatere v čaju prisotne snovi povečajo izgube, medtem ko nekatere organske kisline lahko pripomorejo k ohranjanju tiamina.

Preglednica: Vsebnost tiamina v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Tiamin % PDV Živilo Tiamin % PDV
mg/100 g mg/100 g
Suhi kvas 12 1091 % 0,3 29 %
Sveži kvas 1 127 % Telečja jetra 0,3 25 %
Ovseni otrobi 1 106 % Polnozrnati kruh 0,3 23 %
Svinjsko meso 0,9 82 % Ržena moka 0,2 20 %
Črn fižol 0,9 82 % Morski list 0,2 19 %
Grah 0,8 73 % Polnozrnati pšenični kreker 0,2 17 %
Soja v zrnju 0,8 70 % Laneno seme 0,2 15 %
Ovseni kosmiči 0,6 54 % Losos 0,2 15 %
Fižol Kidney v zrnju 0,5 48 % Navadni tun 0,2 15 %
Polnozrnate testenine 0,5 44 % Divji riž 0,1 10 %
Leča 0,5 44 % Beluši 0,1 10 %
Čičerika v zrnju 0,5 43 % Krompir 0,1 10 %
Polnozrnata pšenična moka 0,4 41 % Bel fižol v zrnju 0,1 9 %
Polnozrnata pirina moka 0,4 38 % Cvetača 0,1 8 %
Dolgozrnati rjavi riž 0,4 36 % Jajce, kokošje 0,1 6 %
Ovsen kruh 0,4 36 % Ohrovt 0,1 5 %

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, in 1169, E.C. (EC), Editor. 2011, European Commission (EC). p. 18.
  • Computer Systems Department, I.J.S. and Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition. [cited 2016 May]; Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), et al. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr. 2015 [cited 2016; Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims. [cited 2016 May]; Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA), Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals. 2006.
  • Fulgoni, V.L., et al., Foods, Fortificants, and Supplements: Where Do Americans Get Their Nutrients? The Journal of Nutrition, 2011. 141(10): p. 1847-1854.
  • Geissler, C. and H. Powers, Human Nutrition. 11 ed. 2005, London: Elsevier Churchill Livingstone. 743.
  • Institute of Medicine Standing Committee on the Scientific Evaluation of Dietary Reference Intakes and its Panel on Folate, O.B.V., and Choline and Subcommittee on Upper Reference Levels of Nutrients, Food and Nutrition Board, Institute of Medicine, Dietary Reference Intakes for Thiamin, Riboflavin, Niacin, Vitamin B6, Folate, Vitamin B12, Pantothenic Acid, Biotin, and Choline, in The National Academies Collection: Reports funded by National Institutes of Health. 1998, National Academy of Sciences.: Washington (DC).
  • Koh, F., et al., Role of dietary protein and thiamine intakes on cognitive function in healthy older people: a systematic review. Nutrients, 2015. 7(4): p. 2415-39.
  • Kohlmeier, M., Thiamin, in Nutrient Metabolism. 2003, Academic Press: London. p. 551-561.
  • Nemška družba za prehrano (DGE), et al., Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed. 2000: Nemška družba za prehrano (DGE).
  • Olsen, A., et al., Dietary intake of the water-soluble vitamins B1, B2, B6, B12 and C in 10 countries in the European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition. Eur J Clin Nutr, 2009. 63 Suppl 4: p. S122-49.
  • Said, H.M., Thiamin, in Encyclopedia of Dietary Supplements, P.M. Coates, et al., Editors. 2010, Informa Healthcare: London. p. 748-753.
  • Szczuko, M., I. Gutowska, and T. Seidler, Nutrition and nourishment status of Polish students in comparison with students from other countries. Rocz Panstw Zakl Hig, 2015. 66(3): p. 261-8.
  • Semba RD, The discovery of the vitamins. Int J Vitam Nutr Res. 2012 Oct;82(5):310-5. doi: 10.1024/0300-9831/a000124.