Za lažje razumevanje prispevkov na našem portalu smo pripravili prehranski slovarček, v katerem so razloženi nekateri uporabljeni pojmi. Za večjo razumljivost so razlage pojmov poenostavljene in zato niso namenjene strokovni uporabi. Slovarček bomo dopolnjevali, lahko pa nam pošljete tudi vaše pobude za izraze, ki jih je potrebno pojasniti.

  • Adrenalin - Hormon sredice nadledvične žleze, ki se uporabla tudi kot zdravilo uporablja v injekcijah za zdravljenje anafilaktičnega šoka.
  • Alergija - Prekomeren imunski odziv na neškodljive dražljaje ali snovi.
  • Alergijska reakcija - Preobčutljivost, ki se pojavi pri stiku alergena s kožo, nosom, očmi, dihali ali prebavili.
  • Alergik - Oseba z alergijo.
  • Anafilaksija - Življenjsko nevarna, takojšnja sistemska preobčutljivostna reakcija na alergen.
  • Antiseptik - Snov, ki uničuje mikroorganizme.
  • Beljakovine: Gradijo in omogočajo obnavljanje mišic, krvi, kože in kosti ter drugih tkiv in organov v telesu.
  • Disaharidi - Ogljikovi hidrati sestavljeni iz dveh enot monosaharida (saharoza, laktoza, maltoza)
  • Eliminacijska dieta - Odstranitev alergenih živil iz prehrane posameznika.
  • Encim - Beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki uravnava hitrost in smer biokemijskih reakcij.
  • Energijska gostota hrane:  Pove nam, koliko energije ima določeno živilo oziroma določena vrsta hrane na prostorninsko enoto.
  • Esencialne hranilne snovi: Vitamini, minerali, nekatere beljakovine in nekatere maščobe, ki jih mora vsebovati uravnotežena prehrana v takih količinah in razmerjih, da zadoščajo za čim boljše delovanje organizma.
  • Glikemični indeks - Podaja informacijo, kako hitro se neko ogljiko-hidratno živilo v telesu razgradi do glukoze in s tem povzroči porast glukoze v krvi. Glikemični indeks se običajno meri v primerjavi z glukozo oz. belim kruhom (indeks 100). Nižje vrednosti glikemičnega indeksa povedo, da porast glukoze v krvi pri nekem živilu nižja, kot če bi zaužili bel kruh. Za živila z nižjim glikemičnim indeksom je značilno, da imajo bolj komplekse in razvejane strukture ogljikovih hidratov ter večjo vsebnost prehranskih vlaknin. Na glikemični indeks vplivajo tudi številni drugi dejavniki - predolg čas kuhanja pri testeninah npr. povzroči povišanje glikemičnega indeksa živila. Priporoča se uživanje več živil s kompleksnimi ogljikovimi hidrati in prehranskimi vlakninami, ki imajo nižje glikemične indekse.
  • Histamin - Kemijska snov, ki se proizvaja v telesu. Ko pride do alergijske reakcije, se histamin sprosti v velikih količinah, kar povzroči pojav simptomov alergije.
  • Hranilna gostota hrane: Pove nam, kolikšno količino hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov ali mineralov in drugih snovi) vsebuje določeno živilo oziroma določena vrsta hrane na prostorninsko enoto.
  • Imunoglobulin - Beljakovina, ki sodeluje pri prepoznavi antigena v telesu, in pri njegovi odstranitvi. Posebna vrsta imunoglubolina je Imunoglobulin E (IgE), ki ga je v normalnem serumu malo, njegova koncentracija pa se poveča pri alergijski reakciji.
  • Intoleranca ali preobčutljivost - Preobčutljivost na sicer neškodljivo snov, kjer ni mogoče dokazati imunskega odziva telesa.
  • Maščobe: Zagotavljajo zaloge energije, nekatere pa telo uporabi tudi kot gradbeni material, brez njihove pomoči pa tudi ne more izkoristiti nekaterih vitaminov.
  • Metabolni sindrom - Zajema več komponent (abdominalna debelost, povišan krvni pritisk, povečan nivo glukoze na tešče, visoki krvni trigliceridi in nizki lipoproteini z visoko gostoto (HDL)), kadar so zastopane vsaj tri, se postavi diagnoza metabolnega sindroma.
  • Modificiran škrob: Škrob obdelan z različnimi postopki, z namenom izboljševanja tehnoloških in funkcionalnih lastnosti.
  • Monosaharid i- Enostavni sladkorji, ogljikovi hidrati sestavljeni iz ene enote saharida (glukoza, fruktoza, galaktoza)
  • Nova živila oz. nove živilske sestavine: Živila (živilske sestavine), ki se do 15. 05.1997 niso v pomembnem obsegu uporabljale za prehrano ljudi znotraj EU. Za takšna živila veljajo posebni pogoji glede zagotavljanja varnosti.
  • Ogljikovi hidrati: Dajejo organizmu potrebno energijo za vsakdanje življenje.
  • Polisaharidi - Ogljikovi hidrati sestavljeni iz več enot monosaharidov (škrob, glikogen, celuloza in druge prehranske vlaknine)
  • Prebava: V najširšem pomenu vključuje procese, ki potekajo v prebavilih oziroma zajema celotno delovanje prebavil.
  • Prehranska alergija - Prekomeren imunski odziv na sicer neškodljive beljakovine v hrani.
  • Prehranske vlaknine: Sestavljeni ogljikovi hidrati, ki jih zaradi posebnosti v strukturi človek ne more prebaviti. V primernih količinah ugodno vplivajo na črevesno sluznico, s tem pa tudi na delovanje celotnega prebavnega sistema. So pomemben sestavni del varovalne prehrane.
  • Presnova oz. metabolizem: Sistem zapletenih, za vzdrževanje življenja nujnih procesov, s katerimi organizem porablja in tvori energijo.
  • Prosti sladkorji: Vsi enostavni sladkorji (mono in di-saharidi), ki so dodani v živila med proizvodnjo, pripravo/kuhanjem ali s strani potrošnika, ter tisti sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih in sadnih sokovih, nektarjih in smutijih.
  • Protitelo - Beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena/alergena.
  • Sladilo - Skupina spojin, naravnega ali sintetičnega izvora, katerih glavna značilnost je sladek okus, in se uporabljajo za nadomeščanje sladkorjev
  • Sprejemljiv dnevni vnos aditiva (ADV, ang: acceptable daily intake) - Količina aditiva za živila, ki ga lahko povprečen človek zaužije vsak dan tekom življenja, brez tveganja za zdravje.
  • Vitamini in minerali: Nepogrešljive sestavine v prehrani, čeprav jih telo potrebuje v manjših količinah kot beljakovine, ogljikove hidrate ali maščobe. Z njihovo pomočjo telo pravilno deluje in ostane zdravo.