Na kratko:

  • Priporočen dnevni vnos mangana za odraslega je 2 mg.
  • Zadosten vnos mangana lahko dosežemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
  • Mangan je bogato je zastopan v številnih živilih rastlinskega izvora: žitih, riži, ajdi, oreških in pravem čaju.
  • Deluje kot kofaktor v encimskih reakcijah, ki so pomembne za presnovo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, regeneracijo hrustanca in obrambo proti oksidacijskemu stresu (radikalom).
  • Prenizek vnos mangana lahko poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni, metabolnega sindroma, zaostanek v rasti in zmanjšano plodnost.
  • Tako prenizek, kot previsok vnos mangana sta zelo redka.

 

Mangan (Mn) uvrščamo med esencialna mikrohranila; ustrezen vnos v telo je potrebno zagotoviti s prehrano. Deluje kot kofaktor v številnih encimskih reakcijah in je pomemben za normalno presnovo makrohranil.

Zakaj je pomemben?

Mangan je esencialen mikroelement, ki ga lahko najdemo v vseh tkivih. Potreben je  za normalno presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Mangan je vključen v številne procese v telesu, potreben je za normalen imunski odziv, regulacijo krvnega sladkorja, reprodukcijo, prebavo, rast kosti, obnovo hrustanca, obenem pa sodeluje pri obrambi proti oksidacijskemu stresu (radikalom).

Potrebe po manganu

Zaradi pomanjkanja podatkov so za mangan določene ocenjene vrednosti za primeren vnos. Priporočen vnos je 2 mg mangana na dan. Sladkorni bolniki imajo zaradi povečanega izločanja mangana lahko večje potrebe po tem elementu.

Povprečen vnos mangana v Evropi za odrasle znaša okoli 3 mg na dan, kar pomeni, da  je potrebam po manganu s pestro in uravnoteženo prehrano večinoma zadoščeno.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) mangana za izbrane populacijske skupine

Starost Mangan (mg/dan)
moški/ženske
Odrasli (EU*) 2
Otroci (3 leta) 1 - 1,5
Otroci (8 let) 2 - 3
Odrasli 2 - 5
Nosečnice 2 - 5
Doječe matere 2 - 5

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011.

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Resno pomanjkanje mangana je izjemno redko. Pri otrocih povzroči zaostanek v rasti, pri odraslih pa zmanjšano plodnost, večjo verjetnost za nastanek sladkorne bolezni in metabolnega sindroma, ter večjo nagnjenost k zlomom kosti.

Previsoki vnosi

Zgornja dopustna meja vnosa v hrani naravno vsebovanega mangana ni določena, saj za to ni razpoložljivih podatkov. Toksičen vir mangana predstavlja mangan iz onesnaženega okolja.

Kje se nahaja?

Mangan se v pomembnih količinah nahaja predvsem v živilih rastlinskega izvora: žitih, rižu, ajdi, oreških, večje količine pa se ga zaužije tudi s pravim čajem. Manjše količine mangana najdemo tudi v vodi in procesiranih živilih.

Absorpcija  mangana pri odraslih je nizka, giblje so med tremi in osmimi odstotki zaužitega mangana, še zmanjšajo pa jo lahko nekatere v živilih prisotne druge snovi, predvsem fitinska kislina in nekatere vrste prehranskih vlaknin. Praviloma je absorpcija višja pri mlajših otrocih.

Preglednica: Vsebnost mangana v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Mangan % PDV Živilo Mangan % PDV
mg/100 g mg/100 g
Oves 38 1915 % Arašidi 2 80 %
Ajda 24 1195 % Ananas 2 80 %
Lešniki 6 285 % Divji riž 1 66 %
Pinjole 4 217 % Pistacije 1 60 %
Borovnice 4 210 % Orehi 1 59 %
Pekan oreh 4 175 % Bel riž 1 55 %
Pšenica 3 155 % Brazilski orešek 1 30 %
Rž 3 129 % Brusnice 0,3 13 %
Školjke 2 115 % Špinača 0,2 12 %
Mandlji 2 95 % Pravi čaj 0,2 11 %
Indijski oreščki 2 83 %  

% PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, 304 (2011).
  • Scientific Opinion on Dietary Reference Values for manganese. EFSA Journal. 2013;11(11):3419.
  • Aschner JL, Aschner M. Nutritional aspects of manganese homeostasis. Mol Aspects Med. 2005;26(4-5):353-62.
  • Computer Systems Department IJS, Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition [Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), Österreichische Gesellschaft für Ernährung (ÖGE), Schweizerische Gesellschaft für Ernährungsforschung (SGE), Schweizerische Vereinigung für Ernährung. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr: Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),; 2015 [Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims [Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA). Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals2006.
  • Freeland-Graves JH, Mousa TY, Kim S. International variability in diet and requirements of manganese: Causes and consequences. J Trace Elem Med Biol. 2016.
  • Kohlmeier M. Nutrient Metabolism. Taylor SL, editor. London: Academic Press; 2003. 829 p.
  • Nemško prehransko društvo (DGE), Avstrijsko prehransko društvo (ÖGE), Švicarsko društvo za raziskovanje na področju prehrane (SGE), Švicarsko prehransko združenje (SVE). Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed: Nemška družba za prehrano (DGE); 2000.
  • Pravst, I. Hranila. Ljubljana: VIST, 2019. ISBN 978-961-94019-2-7.