Na kratko:

  • Priporočen dnevni vnos pantotenske kisline za odraslega znaša 6 mg na dan.
  • Pantotenske kisline lahko v zadostni količini zaužijemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
  • Nahaja se v velikem številu živil, največ je zaužijemo s stročnicami, perutnino, teletino in krompirjem.
  • Pantotenska kislina prispeva k sproščanju energije pri presnovi, k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter rasti in regeneraciji.
  • Toplotna obdelava, procesiranje, konzerviranje in zamrzovanje zmanjšujejo vsebnost pantotenske kisline.
  • Pomanjkanje je izjemno redko.

 

Pantotenska kislina (v preteklosti poimenovana tudi kot vitamin B5) je v vodi topen vitamin, ki je esencialnega pomena za metabolizem maščob, ogljikovih hidratov, različnih aminokislin in alkohola, obenem pa prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter rasti in regeneraciji.

Zakaj je pomembna?

Pantotenska kislina je pomembna pri sintezi koencima A, ki je vključen v številne encimske reakcije v telesu in posledično ključnega pomena za normalen metabolizem maščob, ogljikovih hidratov in aminokislin. Poleg tega, zaradi vključenosti v sintezo holesterola, vitamina D, aminokislin, fosfolipidov in maščobnih kislin, pantotenska kislina vpliva na delovanje živčevja in možganskih celic, obenem pa je pomembna tudi zaradi vključenosti v nastanek nevrotransmiterjev in steroidnih hormonov.

Potrebe po pantotenski kislini

Odrasli potrebujejo okoli 6 mg pantotenske kisline na dan, tem potrebam pa se zlahka zadosti s pestro in uravnoteženo prehrano. Tudi v času nosečnosti in dojenja so dnevne potrebe pokrite z vnosom 6 mg pantotenske kisline.

Kajenje, intenzivna telovadba, vročina, infekcije in poškodbe lahko povečajo potrebe za 50 % ali celo več.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) pantotenske kisline za izbrane populacijske skupine.

Starost

Pantotenska kislina
(mg / dan)

moški / ženske
Odrasli (EU) 6
Otroci (3 leta) 4
Otroci (8 let) 5
Odrasli 6
Nosečnice 6
Doječe matere 6

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (EU*)

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Ker je pantotenska kislina (vitamin B5) zastopana v številnih živilih, so minimalne potrebe običajno pokrite in je njegovo pomanjkanje izredno redko. Pojavi se le pri izredno strogih enoličnih dietah, oziroma pri prehrani izjemno revni s pantotensko kislino in kot posledica uživanja antagonistov pantotenske kisline.

Previsoki vnosi

Zgornja še dopustna meja prehranskega vnosa pantotenske kisline ni določena, saj ni podatkov o toksičnosti pantotenske kisline.

Kje se nahaja?

Pantotenska kislina v majhnih količinah nastopa v skoraj vseh skupinah živil, največ pa jo je v jetrih in drobovini, stročnicah, gobah, polnozrnatih izdelkih, rižu in mesu. Največ je običajno zaužijemo s perutnino, teletino in stročnicami.

Rafinacija žit, dolgotrajna toplotna obdelava, procesiranje, konzerviranje in zamrzovanje živil zmanjšujejo vsebnost pantotenske kisline. Povprečna vrednost za izgube ob skrbni pripravi živil znaša okoli 30 %.

Preglednica: Vsebnost pantotenske kisline v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Pantotenska kislina % PDV Živilo Pantotenska kislina % PDV
mg/100 g mg/100 g
Telečja jetra 8 132 % Avokado 1 18 %
Svinjska jetra 7 113 % Polnozrnata moka 1 17 %
Grah 2 33 % Losos 1 17 %
Leča 2 27 % Polnozrnate testenine 1 16 %
Čičerika 2 26 % Postrv 0,9 15 %
Gobe 2 25 % Polnozrnati kreker 0,8 14 %
Piščančji file 1 24 % Sladki krompir 0,8 14 %
Bel riž 1 22 % Svinjina 0,7 12 %
Teletina 1 22 % Navadni tun 0,7 11 %
Brokoli 1 22 % Polnozrnati kruh 0,7 11 %
Jetrna pašteta 1 20 % Puranji file 0,6 10 %

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, in 1169, E.C. (EC), Editor. 2011, European Commission (EC). p. 18.
  • Computer Systems Department, I.J.S. and Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition. [cited 2016 May]; Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), et al. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr. 2015 [cited 2016; Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • Diethelm, K., et al., Nutrient intake of European adolescents: results of the HELENA (Healthy Lifestyle in Europe by Nutrition in Adolescence) Study. Public Health Nutr, 2014. 17(3): p. 486-97.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims. [cited 2016 May]; Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA), Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals. 2006.
  • Institute of Medicine Standing Committee on the Scientific Evaluation of Dietary Reference Intakes and its Panel on Folate, O.B.V., and Choline and Subcommittee on Upper Reference Levels of Nutrients, Food and Nutrition Board, Institute of Medicine, Dietary Reference Intakes for Thiamin, Riboflavin, Niacin, Vitamin B6, Folate, Vitamin B12, Pantothenic Acid, Biotin, and Choline, in The National Academies Collection: Reports funded by National Institutes of Health. 1998, National Academy of Sciences.: Washington (DC).
  • Kohlmeier, M., Pantothenic acid, in Nutrient Metabolism. 2003, Academic Press: London. p. 619-625.
  • Nemška družba za prehrano (DGE), et al., Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed. 2000: Nemška družba za prehrano (DGE).
  • Sweetman, L., Pantothenic Acid, in Encyclopedia of Dietary Supplements, P.M. Coates, et al., Editors. 2010, Informa Healthcare: London. p. 604-612.