Na kratko:

  • Priporočen dnevni vnos biotina za odraslega znaša 50 µg na dan.
  • V zadostni količini ga zaužijemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
  • Biotin je široko zastopan v živilih, največ ga zaužijemo z jetri, oreški, ovsenimi kosmiči, jajci, stročnicami in gobami.
  • Biotin prispeva k presnovi makrohranil ter skrbi za zdravje las, nohtov in sluznic.
  • Pomanjkanje je izjemno redko.

 

Biotin, nekoč znan kot vitamin B7 oziroma vitamin H, je v vodi topen vitamin, ki je ključnega pomena za presnovo makrohranil ter zdravje las, nohtov in sluznic.

Zakaj je pomemben?

Biotin je koencim, ki ima pomembne funkcije pri presnovi makrohranil, razgradnji esencialnih aminokislin, nastanku maščobnih kislin ter pomaga pri delovanju živčnega sistema in normalnemu psihološkemu delovanju, obenem pa biotin prispeva k ohranjanju zdravih las, kože in sluznic.

Potrebe po biotinu

Vnos biotina s prehrano lahko precej niha, vendar je potrebe mogoče pokriti s pestro in uravnoteženo prehrano. Raziskave kažejo, da se potrebe po biotinu bistveno povečajo, kadar uživamo snovi, ki vežejo biotin (npr. avidin iz surovega jajčnega beljaka), pri sladkorni bolezni, epilepsiji in multipli sklerozi.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) biotina za izbrane populacijske skupine.

Starost

Biotin
(µg / dan)
moški / ženske
Odrasli (EU) 50
Otroci (3 leta) 10 - 15
Otroci (8 let) 15 - 20
Odrasli 30 - 60
Nosečnice 30 - 60
Doječe matere 30 - 60

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (EU*)

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Simptomov pomanjkanja biotina ob običajnih prehranjevalnih navadah pri odraslih doslej niso opazili. Pomanjkanje je bilo opaženo v primeru, da prehrana posameznika vsebuje večjo količino surovega jajčnega beljaka, saj le-ta vsebuje beljakovino avidin, ki se močno veže na molekulo biotina ter onemogoči njegovo aktivnost. S termično obdelava jajc avidin izgubi to svojo lastnost.
Tipični znaki pomanjkanja biotina so seboroični dermatitis, konjunktivitis, oslabelost, anoreksija, nepravilnosti v centralnem živčevju, slabost, depresija. Ključni simptom pomanjkanja biotina pri dojenčku so motnje v razvoju.

Previsoki vnosi

gornja še dopustna meja prehranskega vnosa biotina ni določena, saj ni podatkov o toksičnosti.

Kje se nahaja?

Najpomembnejši vir biotina je prehrana. Nekaj ga tvori tudi črevesna mikrobiota, vendar pomembnost tega vir za skupni vnos biotina ni dobro raziskana. Biotin je v hrani prisoten v različnih količinah, najbogatejši viri pa so jetra, oreški, ovseni kosmiči, jajca, stročnice in gobe. V hrani je lahko v prosti obliki, ali pa vezan na beljakovine.

Preglednica: Vsebnost biotina v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Biotin % PDV Živilo Biotin % PDV
µg/100 g µg/100 g
Arašidovo maslo 94 188 % Gobe 16 32 %
Telečja jetra 75 150 % Kuhana leča 15 30 %
Arašidi 34 68 % Indijski oreščki 14 29 %
Svinjska jetra 27 54 % Stročji fižol 7 14 %
Jajce 25 50 % Pšenica 6 12 %
Ovseni kosmiči 20 40 % Svinjina 5 10 %
Grah 19 38 % Mandlji 4 9 %
Lešniki 16 32 % Piščančje meso 2 4 %

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Computer Systems Department, I.J.S. and Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition. [cited 2016 May]; Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), et al. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr. 2015 [cited 2016; Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • Diethelm, K., et al., Nutrient intake of European adolescents: results of the HELENA (Healthy Lifestyle in Europe by Nutrition in Adolescence) Study. Public Health Nutr, 2014. 17(3): p. 486-97.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims. [cited 2016 May]; Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA), Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals. 2006.
  • Gaby, A.R., Natural approaches to epilepsy. Altern Med Rev, 2007. 12(1): p. 9-24.
  • Institute of Medicine Standing Committee on the Scientific Evaluation of Dietary Reference Intakes and its Panel on Folate, O.B.V., and Choline and Subcommittee on Upper Reference Levels of Nutrients, Food and Nutrition Board, Institute of Medicine, Dietary Reference Intakes for Thiamin, Riboflavin, Niacin, Vitamin B6, Folate, Vitamin B12, Pantothenic Acid, Biotin, and Choline, in The National Academies Collection: Reports funded by National Institutes of Health. 1998, National Academy of Sciences.: Washington (DC).
  • Mock, D.M., Biotin, in Encyclopedia of Dietary Supplements, P.M. Coates, et al., Editors. 2010, Informa Healthcare: London. p. 43-52.
  • Nemška družba za prehrano (DGE), et al., Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed. 2000: Nemška družba za prehrano (DGE).
  • Sedel, F., et al., Targeting demyelination and virtual hypoxia with high-dose biotin as a treatment for progressive multiple sclerosis. Neuropharmacology
  • Pravst, I. Hranila. Ljubljana: VIST, 2019. ISBN 978-961-94019-2-7.