Na kratko:

• Fosfor sodeluje pri mineralizaciji kosti in zob, pri metabolizmu in shranjevanju energije, obenem pa je pomemben za ohranjanje kislinsko baznega ravnotežja.
• Pestra in uravnotežena prehrana zagotavlja dovoljenje vnose fosforja, zato za njegovo dodajanje običajno ni potrebe.
• Priporočen dnevni vnos za odraslo osebo znaša 700 mg.
• Z vnosom fosforja ne gre pretiravati, saj to zavira absorpcijo nekaterih drugih mineralov, katerih absorpcija poteka na podoben način, še posebej kalcija, katerega pomanjkanje je bistveno bolj pogosto.
• V živilih je zelo razširjen, največ pa ga najdemo v živilih bogatih z beljakovinami, kot so mleko in mlečni izdelki, meso, ribe, žita, ter v živilih, ki so jim fosfati dodani kot aditivi v postopku predelave.
• Njegova biorazpoložljivost je večja iz živil živalskega izvora. Biorazpoložljivost fosforja iz živil rastlinskega izvora je večja, če so živila fermentirana.
• Povečane potrebe po fosforju imajo otroci v obdobju rasti, nosečnice, doječe matere in vegetarijanci, medtem ko se za ledvične bolnike priporoča zmanjšan vnos fosforja.

Fosfor je eden izmed pogostejših elementov v telesu, kar okoli 85% pa se ga nahaja v kosteh in zobeh. Predstavlja nujo potreben mineral, ki je v obliki fosfata izkoristljiv za človeško telo. Pomemben je za mineralizacijo kosti in zob, sodeluje pri metabolizmu in shranjevanju energije, obenem pa je pomemben pri vzdrževanju kislinsko baznega ravnotežja. Kljub pomembnosti fosforja za zdravje je potrebno izpostaviti, da je njegovo pomanjkanje v prehrani človeka izjemno redko. Z vnosom fosforja ne gre pretiravati, saj to zavira absorpcijo nekaterih drugih mineralov, katerih absorpcija poteka na podoben način, še posebej kalcija, katerega pomanjkanje je bistveno bolj pogosto.

Zakaj je pomemben?

Fosfor je esencialen del prehrane, ker je nujno potreben za mnoge fiziološke procese. Vključen je v celični energijski cikel, regulacijo kislinsko baznega ravnotežja, je del celičnih membran, nukleotidov in nukleinskih kislin pri DNK in RNK, sodeluje pri celični regulaciji in signalizaciji ter pri mineralizacija kosti in zob.

Potrebe po fosforju

Odrasel človek za normalno delovanje potrebuje zaužiti 700 mg fosforja na dan. Pri otrocih so potrebe po fosforju zaradi hitre rasti povečane, prav tako so povečane pri nosečnicah in doječih materah.

Vegetarijanci imajo lahko zaradi slabše biorazpoložljivosti fosforja iz rastlinskih živil nekoliko večje potrebe po vnosu živil bogatih s fosforjem.

Vnos fosforja v Evropi se giblje nekje med 1000 in 2000 mg na dan, na osnovi česar lahko zaključimo, da je priporočen vnos fosforja zlahka zaužiti z raznoliko in uravnoteženo prehrano.

Opozorit velja, da moramo biti poleg vnosa fosforja pozorni tudi na ustrezen vnos kalcija. Vnos fosforja ne sme bistveno presegati vnosa kalcija, saj se s tem prepreči motnje v absorpciji kalcija in regulaciji hormonov.

Pri ledvičnih bolnikih je moteno izločanje fosforja iz telesa, zato je priporočljivo zmanjšati vnos beljakovin (to ne velja za paciente na hemodializi), ki so v sorazmerju z vnosom fosforja, na od 0,6 do 0,8 g beljakovin na kilogram telesne mase. Zmanjšanje vnosa fosforja pri teh bolnikih je povezano s počasnejšim napredovanjem ledvične bolezni in s splošnim preživetjem.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) fosforja za izbrane populacijske skupine

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (*EU).

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Do pomanjkanja fosforja pride zelo redko, saj je fosfor v živilih zelo razširjen. Pojavi pa se lahko pri tistih, ki trpijo za presnovnimi motnjami ali zaradi nizkih vnosov hrane ali stradanja, ki se lahko pojavlja predvsem pri starejših odraslih, to pa lahko povzroči pospešeno izgubo kostne gostote, osteoporozo in poveča tveganje za zlome.

Previsoki vnosi

Zgornja dopustna meja vnosa fosforja zaradi pomanjkanja podatkov ni določena.

Kje se nahaja?

Fosfor se nahaja v mnogih živilih, posebej veliko ga je v živilih, ki so bogata z beljakovinami, kot so mleko in mlečni izdelki, meso, ribe in žita. Prisoten pa je tudi v vodi, v količinah okrog 2 mg/L. Največ se ga zaužije z mlekom in mlečnimi izdelki, sledita pa rdeče in perutninsko meso, katerim je fosfor pogosto dodan tudi v postopkih predelave. Fosforna kislina in fosfatne soli so namreč precej pogosto dodani aditivi v tovrstnih živilih. Med drugim se fosfati dodajajo tudi brezalkoholnim pijačam, predvsem kot regulatorji kislosti in stabilizatorji.

Vnos fosforja narašča, predvsem na račun dodajanja fosfatov kot aditivov v živilih. Le ti npr. v ZDA k dnevnemu vnosu fosforja doprinesejo že od 20 do 30%. Tudi nekateri prehranski dodatki vsebujejo vire fosforja.

V hrani se fosfor nahaja v treh oblikah, absorbira se ga običajno med 55 in 80%. Iz živil živalskega izvora se absorbira bolje, medtem ko se iz živil rastlinskega izvora absorbira v manjših količinah, ker je vezan na inozitol. Njegovo absorpcijo pa lahko izboljšamo s fermentacijo živil rastlinskega izvora. Iz materinega mleka je njegova absorpcija kar 90%. Kot aditiv je dodan v izjemno biorazpoložljivi obliki, zato se skoraj v celoti absorbira. Z zakonodajo so predpisane zgornje količine uporabe fosforja (fosfatov) kot aditivov v živilih, s čimer se zagotavlja njihova varnost za uživanje.

Preglednica: Vsebnost fosforja v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

% PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle