Na kratko:

  • Priporočen dnevni vnos vitamina B6 za odraslega znaša 1,4 mg na dan.
  • Vitamina B6 lahko v zadostni količini zaužijemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
  • V živilih je razmeroma pogost, največ ga običajno zaužijemo s perutninskim mesom in svinjino, ribami, zelenjavo z veliko vsebnostjo škroba, krompirjem, mlečnimi izdelki in bananami.
  • Vitamin B6 prispeva k sproščanju energije pri presnovi, k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter rasti in regeneraciji.
  • Toplotna obdelava in izpostavljanje svetlobi zmanjšujeta vsebnost vitamina B6.
  • Pomanjkanje vitamina B6 je izjemno redko.

 

Pod izrazom vitamin B6 je zajetih več v vodi topnih spojin, kot so piridoksin, piridoksamin, piridoksal in njihovi estri fosforne kisline. Udeležen je pri več kot 100 encimskih reakcijah, pretežno pri presnovi aminokislin, obenem pa ima pomembno vlogo pri presnovi homocisteina, vpliva na funkcije živčnega sistema, imunsko odpornost, sintezo hemoglobina in razvoj možganov v maternici in v zgodnjem otroštvu.

Zakaj je pomemben?

Vitamin B6 kot koencim sodeluje pri presnovi beljakovin, obenem pa je pomemben tudi pri metabolizmu ogljikovih hidratov in maščob. Ker sodeluje pri sintezi neurotransmiterjev ima pomembno vlogo pri kognitivnem razvoju, obenem pa uravnava nivo homocisteina in aminokislin v krvi. Vpleten je tudi v delovanje imunskega sistema, nastajanje rdečih krvničk in cisteina, uravnavanju delovanja hormonov ter prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Potrebe po vitaminu B6

Z uravnoteženo in raznoliko prehrano zlahka dosežemo priporočeni dnevni vnos za odraslega, ki znaša 1,4 mg vitamina B6. Študije  kažejo, da Evropejci večinoma zaužijemo dovolj vitamina B6.

Potrebe po vitaminu B6 so povečane med nosečnostjo in dojenjem, ter med nekaterimi bolezenskimi stanji, kot so: oslabljeno delovanje ledvic, avtoimune bolezni, celiakija, kronične vnetne  črevesne bolezni in pri zlorabi alkohola, obenem pa različna zdravila pri kroničnem jemanju povečujejo potrebe po vitaminu B6. Zaradi vloge vitamina B6 pri presnovi aminokislin, so potrebe po tem vitaminu lahko povečane tudi v primeru višjega vnosa beljakovin.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) vitamina B6 za izbrane populacijske skupine.

Starost

Vitamin B6
(mg / dan)

moški / ženske
Odrasli (EU) 1,4
Otroci (3 leta) 0,6
Otroci (8 let) 1
Odrasli 1,6 / 1,4
Nosečnice 1,5*,1,8*
Doječe matere 1,6

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (EU*), *drugo tromesečje, ** tretje tromesečje

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Pomanjkanje vitamina B6 je redko, navadno se pojavi skupaj s pomanjkanjem drugih vitaminov iz skuine B. Pri osebah z blagim pomanjkanjem vitamina B6se simptomi navadno ne izrazijo več mesecev ali let. Hudo pomanjkanje vitamina B6 pa se pokaže v obliki seboroičnega dermatitisa v predelu nosu, oči in ust, anemije ter živčnih motenj. Pri dojenčkih lahko zaradi pomanjkanja vitamina B6 pride do razdražljivosti, težav s sluhom in celo epileptičnih napadov.

Previsoki vnosi

Prekomeren vnos vitamina B6 z prehrano je malo verjeten. Zgornja dopustna meja je postavljena na 25 mg vitamina B6 na dan za odraslo osebo, do preseganja pa lahko pride predvsem ob neustrezni uporabi prehranskih dodatkov. Dolgoročni previsoki vnosi vitamina B6 lahko privedejo do ataksij (motena usklajenost mišičnih gibov).

Kje se nahaja?

Vitamin B6 vsebujejo številna živila. Kot dobri viri veljajo perutninsko meso in svinjina, ribe, nekatere vrste zelenjave z visoko vsebnostjo škroba, gomoljnice, krompir, mlečni izdelki banane in drugo sadje (z izjemo citrusov).

Nekatere oblike so občutljive na neposredno sončno svetlobo in toplotno obdelavo, zato lahko izguba pri pripravi živil znaša do 20 %. V rastlinah prisotni obliki vitamina B6 (piridoksin in piridoksamin) sta nekoliko manj občutljivi na vročino. Biorazpoložljivost se med različnimi oblikami vitamina B6 sicer razlikuje, v povprečju pa znaša okoli 75%.

Preglednica: Vsebnost niacina v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Vitamin B6
% PDV Živilo Vitamin B6
% PDV
mg/100 g mg/100 g
Pistacije 1,7 121 % Banana 0,4 26 %
Losos 1,0 70 % Korenje 0,3 19 %
Piščančje meso 0,7 54 % Kuhan krompir 0,3 19 %
Postrv 0,6 44 % Kuhana soja 0,2 17 %
Svinjska jetra 0,6 42 % Kuhan grah 0,2 15 %
Svinjina 0,6 40 % Kuhana leča 0,2 13 %
Puranje meso 0,5 33 % Telečja jetra 0,2 12 %
Navadni tun 0,5 33 % Kuhan sladki krompir 0,2 12 %

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, in 1169, E.C. (EC), Editor. 2011, European Commission (EC). p. 18.
  • Computer Systems Department, I.J.S. and Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition. [cited 2016 May]; Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), et al. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr. 2015 [cited 2016; Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • Diethelm, K., et al., Nutrient intake of European adolescents: results of the HELENA (Healthy Lifestyle in Europe by Nutrition in Adolescence) Study. Public Health Nutr, 2014. 17(3): p. 486-97.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims. [cited 2016 May]; Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA), Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals. 2006.
  • Institute of Medicine Standing Committee on the Scientific Evaluation of Dietary Reference Intakes and its Panel on Folate, O.B.V., and Choline and Subcommittee on Upper Reference Levels of Nutrients, Food and Nutrition Board, Institute of Medicine, Dietary Reference Intakes for Thiamin, Riboflavin, Niacin, Vitamin B6, Folate, Vitamin B12, Pantothenic Acid, Biotin, and Choline, in The National Academies Collection: Reports funded by National Institutes of Health. 1998, National Academy of Sciences.: Washington (DC).
  • Kohlmeier, M., Vitamin B6, in Nutrient Metabolism. 2003, Academic Press: London. p. 581-591.
  • Larsson, S.C., N. Orsini, and A. Wolk, Vitamin B6 and risk of colorectal cancer: a meta-analysis of prospective studies. Jama, 2010. 303(11): p. 1077-83.
  • Leklem, J.E., Vitamin B6, in Encyclopedia of Dietary Supplements, P.M. Coates, et al., Editors. 2010, Informa Healthcare: London. p. 792-812.
  • Morris, M.S., et al., Vitamin B-6 intake is inversely related to, and the requirement is affected by, inflammation status. J Nutr, 2010. 140(1): p. 103-10.
  • National Institutes of Health (NIH). Vitamin B6 - Dietary Supplement Fact Sheet. 11 February 2016 [cited 2016 June]; Available from: https://ods.od.nih.gov/factsheets/VitaminB6-HealthProfessional/.
  • Nemška družba za prehrano (DGE), et al., Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed. 2000: Nemška družba za prehrano (DGE).
  • Olsen, A., et al., Dietary intake of the water-soluble vitamins B1, B2, B6, B12 and C in 10 countries in the European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition. Eur J Clin Nutr, 2009. 63 Suppl 4: p. S122-49.
  • Poličnik, R., et al., Energy and nutrient intake among pre-school children in Central Slovenia. Acta Alimentaria, 2013. 42(3): p. 291-300.
  • Pravst, I. Hranila. Ljubljana: VIST, 2019. ISBN 978-961-94019-2-7.