Na kratko:

• Priporočen dnevni vnos vitamina K znaša 75 μg vitamina K.
• S pestro in uravnoteženo prehrano lahko zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu vitamina K.
• Bogat vir vitamina K predstavlja temnozelena zelenjava.
• Različne oblike vitamina K imajo različno biološko razpoložljivost, v splošnem pa velja da je absorpcija vitamina K boljša, če obrok vsebuje tudi nekaj maščob.
• Pomanjkanju so najbolj izpostavljeni dojenčki, ki zato ob rojstvu dobijo večji zaščitni odmerek vitamina K (injecirano).
• Vitamin K ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi in zdravju kosti.

Vitamin K je skupno ime za več sorodnih v maščobi topnih spojin, ki v telesu omogočajo delovanje določenih bioloških procesov in imajo skupno t.i. menadionsko strukturo. Filokinon (vitamin K₁) je oblika vitamina K, katerega vir so rastline, medtem ko so menakinoni (vitamini K₂) je bakterijskega izvora. Poznamo vrsto različnih menakinonov, ki jih poimenujemo glede na dolžino stranske verige. 

Živalska tkiva vsebujejo tako menakinone kot filokinon, v različnih razmerjih – odvisno od prehrane.

Zakaj je pomemben?

Vitamin K je koencim pri karboksilaciji glutamilnih skupin na različnih beljakovinah, pri čemer se le-te pretvorijo v γ-karboksiglutamilne. Na ta način vitamin K aktivira beljakovine ki so potrebne za strjevanje krvi, uravnava kalcifikacijo mehkih tkiv, spodbuja mineralizacijo kosti, regulira celično delitev in diferenciacijo. Nekatere raziskave nakazujejo tudi pomembnost tega vitamina za zdravje srčno-žilnega sistema. Ker pomanjkanje vitamina K podaljšuje čas strjevanje krvi, se za preprečevanje strjevanja krvi uporablja njegove antagoniste oziroma se priporoča omejeno uživanje živil bogatih z vitaminom K.

Potrebe po vitaminu K

Priporočeni dnevni vnosi vitamina K s prehrano so ocenjeni tako, da pri večini populacije zagotavljajo serumsko koncentracijo vitamina, ki zagotavlja normalen proces strjevanja krvi. Odrasla oseba za normalno preskrbljenost potrebuje 75 µg vitamina K na dan, kar je mogoče vnesti z uživanjem pestre in uravnotežene prehrane.  

Količino vitamina K, ki je potrebna za strjevanje krvi lahko nekateri posamezniki pokrijejo že s pomočjo bakterij v našem črevesu, za druge osnovne funkcije pa je v vsakem primeru potreben zadosten vnos tega vitamina s hrano.

Raziskave kažejo, da so trenutno priporočeni vnosi vitamina K sicer zadostni za polno γ-karboksilacijo koagulacijskih faktorjev, ne pa tudi za polno γ-karboksilacijo osteokalcina, vendar pomen tega za zdravje človeka še ni pojasnjen.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) vitamina K za izbrane populacijske skupine.

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (EU*)

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Kje se nahaja in kako dobro se absorbira?

Najbogatejši prehranski vir vitamina K je temnozelena zelenjava, ostala živila pa v Evropi prispevajo le majhen delež vitamina K. Zelo visoke koncentracije menakinonov najdemo v nattu, značilnem Japonskem fermentiranem izdelku iz soje. Menakinone lahko v določenem obsegu proizvajajo tudi bakterije v črevesju.

Vitamin K se absorbira v tankem črevesju z vključitvijo v hilomikrone in LDL, preko katerih se prenese v zunaj-jetrne celice za pretvorbo v menakinon-4, ki jo uvrščamo med najpomembnejšo vitamero v večini tkiv človeškega telesa. Največje zaloge vitamina K so v jetrih. Približno 60% vitamina se izloči z žolčem v obliki konjugiranih neaktivnih metabolitov, preostanek pa z urinom. Filkoninon in menakinoni niso bioekvivalentni. Zaradi tesne vezave na tilakoidno membrano kloroplasta je absorpcija filokinona iz zelene zelenjave omejena, vendar to ne zmanjšuje pomena zelenjave kot najpomembnejšega vira vitamina K v prehrani človeka. Precej boljša je absorpcija filokinona iz izdelkov, v katerih se le-ta nahaja samostojno, še bolj biorazpoložljivi pa so menakinoni. Vitamere se pomembno razlikujejo tudi v razpolovnih časih. Medtem ko ima filokinon razpolovno dobo le nekaj ur, le-ta pri menakinonih znaša približno 3 dni, zaradi česar uživanje menakinonov privede do višjih koncentracij vitamina K v plazmi.

Stopnja absorpcije znaša med 10 in 80 %; učinkovitost absorpcije se poveča, če obrok vsebuje tudi nekaj maščob.

Vitamin K je občutljiv na svetlobo in bazično okolje, medtem ko je manj občutljiv na toplotno obdelavo.

Preglednica: Vsebnost vitamina K v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle