Na kratko:

  • Kalij je v telesu pomemben za vzdrževanje kislinskega, elektrolitskega in tekočinskega ravnotežja, pravilno delovanje celic, ter celično signalizacijo.
  • Ustrezno razmerje med natrijem in kalijem v telesu je pomembno za zmanjšano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, srčnega infarkta in drugih bolezni. To je še posebej pomembno v današnjem času, ko v obliki soli pogosto zaužijemo preveč natrija.
  • Bogati viri kalija so predvsem živila rastlinskega izvora. Največ ga je v oreških, fižolu, suhem sadju, avokadu, kakavu, špinači in sladkem krompirju.
  • Na nivo kalija v krvi morajo biti še posebej pozorni ledvični bolniki.
  • Pomanjkanje kalija je redko, povzroči pa ga lahko jemanje nekaterih zdravil, kronična diareja in bruhanje, kaže pa se kot mišična oslabelost ter motnje v delovanju srca.
  • Visoke koncentracije kalija v krvi so najpogostejše pri ledvičnih bolnikih, povzročajo pa slabost, bruhanje ter motnje v delovanju srca.

 

Kalij je element, ki je potreben za normalno delovanje telesa, v hrani pa se nahaja v ionski obliki. V telesu je najpogosteje prisoten v celični tekočini, kjer ima kot kation ključno vlogo pri vzdrževanju celičnih funkcij.

Zakaj je pomemben?

Kalij je najpogostejši kation celične tekočine, kjer je pomemben za vzdrževanje tekočinskega, kislinskega in elektrolitskega ravnotežja. Izrednega pomena je za živčno signalizacijo, ki deluje na podlagi izmenjave natrijevih in kalijevih ionov, ohranjanje celične polarnosti, prenosa srčnih impulzov, krčenja mišic, celično rast, prenosa hranil in metabolitov po telesu, ter aktivacijo encimov.

Visok vnos natrija (predvsem v obliki živilom dodane kuhinjske soli) je pogosto izpostavljen kot vzrok za povišan krvni tlak, medtem ko naj bi večji vnos kalija pripomogel njegovemu znižanju krvnega tlaka. Vendar se je izkazalo, da omenjenih mineralov ne moremo obravnavati povsem ločeno. Raziskave so namreč pokazale, da je razmerje med zaužitim kalijem in natrijem pomembnejši pokazatelj našega zdravja, kot vrednosti vsakega minerala posebej. V preteklosti smo ljudje z zelenjavo, sadjem - listi, koreninami, cvetovi in drugo rastlinsko hrano zaužili višje količine kalija – po izračunih kar okoli 11.000 mg na dan – in približno 700 mg natrija na dan. Razmerje med obema je v takratni človeški prehrani torej znašalo tudi do 1:16 v prid kalija. Danes povprečen človek zaužije več natrija kot kalija, tako da je razmerje danes drugačno in znaša 1,4:1 v prid natriju. Raziskave so pokazale, da bolj, kot se razmerje nagiba v prid natriju, večje je naše tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, srčnega infarkta in prezgodnjo smrt.

Povečan vnos kalija (ter zmanjšan vnos natrija) tako znižuje krvni tlak in s tem pripomore k zniževanju tveganja za nastanek kapi, koronarne bolezni srca in zadnje stopnje ledvične bolezni. Obenem nekatere raziskave nakazujejo, da lahko povečan vnos kalija izboljša glukozno toleranco, nadzor nad glukozo ter inzulinsko rezistenco, s čemer lahko zmanjšamo tveganje za nastanek sladkorne bolezni.

Potrebe po kaliju in kako dobro se absorbira?

Za odraslega človeka je priporočljivo, da dnevno zaužije vsaj 2.000 mg kalija, večje količine pa se priporočajo predvsem ljudem s povišanim krvnim tlakom in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni.

Prav tako je potrebno kalij nadomeščati pri povečanih izgubah– npr. pri diareji  in bruhanju ter ob uživanju odvajal ali diuretikov..

Na količino kalija v krvi morajo biti posebej pozorni ledvični bolniki z napredovano ledvično boleznijo, saj se s slabšanjem delovanja ledvic, ki kalij odvajajo iz telesa, njegova koncentracija lahko poveča, kar pripelje do stanja hiperkalijemija, ta pa je najpogostejši zaplet pri ledvičnih obolenjih. Pri ledvičnih boleznih je zato potreben nadzor nad koncentracijo kalija v krvi, oziroma prilagajanje njegovega vnosa s hrano, o čemer se je potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom. Pri ledvičnih bolnikih na hemodializi je priporočljiv vnos kalija manjši od dnevnega priporočenega vnosa za odrasle, medtem ko je lahko povečan vnos kalija pri blažjih oblikah ledvične bolezni celo koristen.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) kalija za izbrane populacijske skupine

Starost Kalij (mg/dan)
moški/ženske
Odrasli (EU*) 2000
Otroci (3 leta) 1000
Otroci (8 let) 1600
Odrasli 2000
Nosečnice 2000
Doječe matere 2000

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (*EU).

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Pomanjkanje kalija (hipokalijemija) je izredno redko, ker se le-ta nahaja v širokem naboru živil. V prvi vrsti se pomanjkanje kaže z mišično oslabelostjo in znižanjem mišičnega tonusa, resnejša pomanjkanja pa lahko privedejo do ohromitve črevesja in motenj delovanja srca. Do pomanjkanja lahko pride predvsem zaradi jemanja nekaterih zdravil (diuretiki, odvajala), bruhanja in diareje.

Previsoki vnosi

Visoke koncentracije kalija lahko povzročajo slabost, bruhanje, diarejo, srčni zastoj ali hiperkalijemijo. Slednja se najpogosteje pojavi pri ledvičnih bolnikih, povezana pa je z večjo umrljivostjo, predvsem umrljivostjo zaradi srčno žilnih zapletov in aritmij.

Kje se nahaja?

Kalij se nahaja predvsem v živilih rastlinskega izvora, ter v nekaterih živilih živalskega izvora. Največ ga najdemo v krompirju, fižolu, sladkem krompirju, oreških ter sadju in zelenjavi. V različnih količinah se nahaja tudi v pitni vodi.

Povprečen odrasel Evropejec s pestro in uravnoteženo prehrano zaužije od 2.500 do 4.500 mg kalija na dan.

Pri pripravi hrane, se je potrebno zavedati, da se kalij v vodi dobro topi, zato so lahko izgube pri kuhanju velike (17-50 %).

Preglednica: Vsebnost kalija v nekaterih živil (OPKP, 2018).

Živilo Kalij % PDV Živilo Kalij % PDV
mg/100 g mg/100 g
Suhe marelice 1370 69 % Avokado 487 24 %
Pistacije 1025 51 % Gobe 470 24 %
Mandlji 835 42 % Sladki krompir 475 24 %
Rozine 782 39 % Pečeni losos 460 23 %
Suhe slive 732 37 % Orehi 441 22 %
Temna čokolada (70%) 715 36 % Pšenica 431 22 %
Arašidi 660 33 % Krompir 417 21 %
Indijski oreščki 660 33 % Buča 407 20 %
Soja 620 31 % Cvetača 392 20 %
Špinača 566 28 % Piščančji file 392 20 %
Beli fižol 561 28 % Šampinjoni 390 20 %
Blitva 549 28 % Endivija 380 19 %
510 26 % Banana 367 18 %

 % PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, 304 (2011).
  • Computer Systems Department IJS, Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition [Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), Österreichische Gesellschaft für Ernährung (ÖGE), Schweizerische Gesellschaft für Ernährungsforschung (SGE), Schweizerische Vereinigung für Ernährung. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr: Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),; 2015 [Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims [Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA). Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals2006.
  • Kohlmeier M. Nutrient Metabolism. Taylor SL, editor. London: Academic Press; 2003. 829 p.
  • Mensink GB, Fletcher R, Gurinovic M, Huybrechts I, Lafay L, Serra-Majem L, et al. Mapping low intake of micronutrients across Europe. Br J Nutr. 2013;110(4):755-73.
  • Nemško prehransko društvo (DGE), Avstrijsko prehransko društvo (ÖGE), Švicarsko društvo za raziskovanje na področju prehrane (SGE), Švicarsko prehransko združenje (SVE). Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed: Nemška družba za prehrano (DGE); 2000.
  • Sanghavi S, Whiting S, Uribarri J. Potassium balance in dialysis patients. Seminars in dialysis. 2013;26(5):597-603.
  • 1Stone MS, Martyn L, Weaver CM. Potassium Intake, Bioavailability, Hypertension, and Glucose Control. Nutrients. 2016;8(7).
  • Welch AA, Fransen H, Jenab M, Boutron-Ruault MC, Tumino R, Agnoli C, et al. Variation in intakes of calcium, phosphorus, magnesium, iron and potassium in 10 countries in the European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition study. Eur J Clin Nutr. 2009;63 Suppl 4:S101-21.
  • Okayama, A., Okuda, N., Miura, K., Okamura, T., Hayakawa, T., Akasaka, H., ... & Takashima, N. (2016). Dietary sodium-to-potassium ratio as a risk factor for stroke, cardiovascular disease and all-cause mortality in Japan: the NIPPON DATA80 cohort study. BMJ open, 6(7), e011632.