Ko je človek pri svojem osebnem zdravniku soočen z dejstvom, da so pri njem izraženi dejavniki tveganja za kronično bolezen ali celo s tem, da je bolezen pri njem že prisotna, se verjetno vsak najprej sooči z vprašanjem : »Kaj pa sploh lahko jem?«. Odrekanje hrani pri različnih boleznih je za posameznika lahko velik stres in marsikdo nima zadostne motivacije, da bi dolgoročno vzdrževal nove navade v prehranjevanju. Kronične bolezni so dandanes v porastu in globalno predstavljajo kar 70 % vseh, zato je strokovno svetovanje o prehranskih izbirah pri teh osebah izrednega pomena. Pomembno je tudi, da so pri tem še posebej ranljivi tisti, ki so socialno in ekonomsko ogroženi, in si zaradi cenovne nedostopnosti težje privoščijo priporočena živila, ki so s strani prehranskih svetovalcev pogosto predstavljena kot varovalna oziroma zdravju koristna živila.

Pri svetovanju bolnikom o ustrezni prehrani smo pogosto precej togi, saj ljudem v glavnem predstavimo omejitve, npr. česa ne smejo uživati preobilno in katera živila so pri njih nezaželena. Potrebno se je namreč zavedati, da je hrana vir našega življenja in na drugi strani za slehernega izmed nas tudi užitek. Izguba tega užitka za večino ljudi, ko izvedo za diagnozo, predstavlja resno izgubo v življenju. Slednje pojasni dejstvo, da posameznik pogosto zavrača prehranske nasvete zdravstvenega delavca oziroma jih nezadostno vključuje v svoj življenjski slog. Ste že kdaj naredili dolgoročnejšo spremembo v svojem prehranjevanju? Ste morda poskusili uživati manj dodanega sladkorja in sladkih živil v vaši prehrani ali povečati vnos zelenjave? Dan ali dva še gre, nato pa mnogi obupajo, in nadaljujejo svoj ustaljeni prehranski vzorec. Žal v literaturi ni smernic, kako v takih primerih ravnati s pacienti, je pa predvsem pomembno, da se zdravstveni delavci zavedajo dejavnikov, ki vplivajo na prehranskih izbire in prehranjevalne navade posameznika.

Z namenom, da bi olajšali delo zdravstvenim delavcem, ki svetujejo odraslim na primarnem zdravstvenem nivoju, je bilo leta 2017 v okviru Javnega razpisa Ministrstva za zdravje odobreno sofinanciranje program »Lahko jem – od prehranskih smernic do jedi na krožniku kroničnih bolnikov«. Prijavitelj programa je bilo Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota v sodelovanju s Pomurskim društvom za boj proti raku in zunanjimi strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in klinik. Razvit je bil niz e-kuharskih knjig, ki so prilagojene prehranskim smernicam pri različnih kroničnih stanjih: povišanem holesterolu in krvnih maščobah, sladkorni bolezni tipa 2, debelosti in povišanem krvnem tlak. Vsaka izmed e-kuharic nadgrajuje osnovne zdravstvene smernice s katerimi se pacient seznani pri osebnem zdravniku. Pacient v uvodnem delu e-knjige pridobi ključne informacije o zdravem načinu prehranjevanja, velikosti porcij, uživanju prigrizkov, katera živila izbirati, kako se ravnati, ko smo izpostavljeni različnim skušnjavam, kako sestaviti za zdravje ugodno kombinacijo krožnika, ipd. V nadaljevanju je seznanjen z veščinami spoznavanja svojih prehranjevalnih navad ter korakov, katerim je potrebno posvečati pozornost, od nabave hrane do uživanja hrane. Recepti vsebujejo živila, ki so dostopni na naših trgovskih policah, uporabni pa so tudi za ljudi, ki si hrano pridelujejo sami. Za tiste, ki jih zanima hranilna sestava smo pri posameznem receptu dodali tudi informacijo o vsebnosti energije in hranil. Vsi recepti so pripravljeni po načelu vključevanja kakovostnih maščob, manj enostavnih sladkorjev in z manj soli. Pomembna dodana vrednost e-publikacij so recepti, ki so prilagojeni vsakodnevni prehrani in praznični mizi. Vsaka izmed e-knjig vsebuje okrog sto preverjenih in enostavnih receptov, ki so primerne tudi za osebe z manj kuharskimi veščinami. Recepti so v večini prilagojeni za štiri osebe, kar pomeni, da lahko s pripravo zdravih jedi vplivamo tudi na zdrav način prehranjevanja cele družine. Primerne so tudi kot ideja za prehranjevanje posameznika na delovnem mestu. Publikacije so osredotočene na zdravo pripravo hrane, ki predstavlja pomemben dejavnik zdrave prehrane.

Povezave do publikacij:

Lahko jem pri prekomerni telesni masi in debelosti

Lahko jem pri sladkorni bolezni tipa 2

Lahko jem pri povišanem holesterolu in trigliceridih

Lahko jem: Solate - nasveti in kuharski recepti

Prehrana pri prekomerni telesni masi in debelosti

Debelost je kronična bolezen sodobnega časa za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu, kar je posledično povezano tudi z večjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja, bolezni kostno mišičnega sistema in drugih bolezni. K nastanku pomembno prispeva nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti, močan prispevek k tej problematiki pa imajo tudi genetska predispozicija osebe, nekatera zdravila, oglaševanje nezdrave hrane, sedeč življenjski slog ter okolje v katerem živimo in delamo.

Zavedati se je potrebno, da je debelost kompleksno bolezensko stanje, ki je povezano s številnimi presnovnimi spremembami v telesu. K zdravljenju je zato potrebno pristopiti strokovno, individualizirano, odgovorno, predvsem pa z multidisciplinarnimi pristopi, kjer so soudeleženi različni zdravstveni delavci: zdravnik, prehranski strokovnjak, strokovnjak za telesno dejavnost, psiholog in diplomirana medicinska sestra.

Z dokazi podprta znanost dandanes kaže tudi na to, da ne moremo vseh ljudi, ki imajo prisotno debelost, obravnavati na enak način. Cilj osebe, ki želi znižati telesno maso ter zdravstvenih delavcev, ki jim pri tem pomagajo, bi moral biti usmerjen predvsem v normalizacijo telesne sestave, kar pomeni, da je treba spremeniti način našega razmišljanja, kjer ima pomembno mesto tudi sprememba prehranjevalnih navad.

Neustrezna izbira živil, prevelike porcije hrane, pretirano poseganje po nezdravih prigrizkih, neustrezne vsebine avtomatov s hrano, enostaven dostop do hrane, velik izbor predelane hrane ter neurejen ritem prehranjevanja so pogosto ključni prehranski dejavniki, ki prispevajo k povišani telesni masi.

Kot pomoč ljudem, ki se soočajo s previsoko telesno maso ali debelostjo, je bila pripravljena publikacija z naslovom: Lahko jem pri prekomerni telesni teži in debelosti, ki ponuja številne nasvete in praktične napotke pri spreminjanju prehranjevalnih navad.

Prehrana pri sladkorni bolezni tipa 2

Sladkorna bolezen je kronično bolezen, ki zaradi pogostnosti ter zahtevne obravnave predstavlja velik javno-zdravstveni problem. Število vseh oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji narašča in naj bi po nekaterih ocenah obsegalo med 154.000 in 175.000 oseb. 

Čeprav zadnja leta prevladuje splošno mnenje, da se pri sladkorni bolezni tipa 2 spodbuja upoštevanje načel zdrave in uravnotežene prehrane se moramo zavedati, da se posamezniki s to boleznijo med seboj razlikujejo. Predvsem pri kompleksnejših bolnikih je potrebno upoštevati prilagojene prehranske pristope, ki jih obravnavajo strokovno usposobljeni zdravstveni delavci (edukatorji) v specialističnem diabetološkem timu. Za večino bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 velja osnovno razumevanje pomena hranil, skupin živil, priprave jedi, velikost porcij, razporeditev obrokov preko dneva in sestavljanje dnevnega jedilnika. Slednje je opredeljeno v strokovnih, vendar enostavnih navodilih publikacije z naslovom Lahko jem pri sladkorni bolezni.

Prehrana pri povišanem holesterolu in trigliceridih

Motena presnova maščob v krvi je eden najpogostejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja na katere delno vpliva tudi način našega življenjskega sloga. Na pojavnost in obvladovanje omenjenih bolezni lahko delno vplivamo tudi z načinom prehranjevanja. Prehranske smernice so v takih primerih večini od nas dobro znane, vendar če se poglobimo oziroma se soočimo s tovrstnimi boleznimi bolniku ni vedno lahko. Oseba, ki se pred boleznijo ni pretirano obremenjeval s z načinom prehranjevanj je sedaj postavljena pred množico dejstev in vprašanj. Prehranjevati se zdravo je namreč lahko za posameznika izredno velik izziv, saj zdrava prehrana ne pomeni le uživati več zelenjave in sadja, temveč je povezana tudi z izbiro in pripravo hrane.

Kakšna so prehranske smernice pri povišanem holesterolu in trigliceridih v krvi?

• Nasičene maščobne kisline (v mesnih izdelkih, mleku in mlečnih izdelkih itd.) naj vključujejo < 10 % skupnega dnevnega energijskega vnosa.
• Nasičene maščobne kisline naj nadomestijo polinenasičene maščobne kisline (ribe, oreški itd.).
• Transnenasičene maščobne kisline naj ne presegajo 1 % skupnega dnevnega energijskega vnosa.
• Odsvetuje se vnos transnenasičenih maščobnih kislin iz predelanih živil.
• < 5 g soli na dan
• 30 - 45 g prehranske vlaknine na dan iz polnozrnatih živil
• ≥ 200 g sadja na dan
• ≥ 200 g zelenjave na dan
• Ribe 1 - 2-krat na teden, enkrat od tega mastne morske ribe
• 30 g nesoljenih oreškov na dan
• Vnos alkoholnih pijač mora biti omejen na 2 enoti (20 g alk. na dan) pri moških in 1 enoto (10 g alkohola na dan) pri ženskah
• Sladke, gazirane pijače in alkoholne pijače je potrebno zmanjšati na minimum.

E-knjige so bile testirane na vzorčnem številu ambulant družinske medicine, kjer so bile med pacienti in zdravstvenimi delavci zaradi svoje preprostosti in sporočilnosti zelo dobro sprejete. Dostopne so na spletnem portalu: http://rak-ms.si/pages/lahko-jem.php H knjigam so podali pozitivna mnenja tudi priznani kuharski strokovnjaki, Janez Vinšek in strokovnjaki kliničnih strok iz Slovenije. »Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS« 

Uporabljena literatura:

• Forouzanfar MH, Afshin A, Alexander LT, Anderson HR, Bhutta ZA, Biryukov S, et al. Global, regional, and national comparative risk assessment of 79 behavioural, environmental and occupational, and metabolic risks or clusters of risks, 1990–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015. The Lancet. 2016;388(10053):1659–724. 
• Beaufort I de. ‘Please, sir, can I have some more?’ Food, lifestyle, diets: Respect and moral responsibility. Best Practice & Research Clinical Gastroenterology. 2014;28(2):235–45.
• Belović, B., Poličnik R. Lahko jem pri prekomerni telesni teži in debelosti. Nasveti in kuharski recepti. Pomursko društvo za boj proti raku. 2018. Dostopno na: http://rak-ms.si/media/lahko_jem/lahko_jem_debelost.pdf (16.07.2019)
• Belović, B., Poličnik R. Lahko jem pri sladkorni bolezni tipa 2. Nasveti in kuharski recepti. Pomursko društvo za boj proti raku. 2018. Dostopno na: http://rak-ms.si/media/lahko_jem/lahko_jem_sladkorna_tip2.pdf (16.07.2019)
• Belović, B., Poličnik R. Lahko jem pri povišanem holesterolu in trigliceridih. Nasveti in kuharski recepti. Pomursko društvo za boj proti raku. 2018. Dostopno na: http://rak-ms.si/media/lahko_jem/LJholesterol_7.pdf (16.07.2019)
• Razsežnost sladkorne bolezni in njena dejstva. Ministrstvo za zdravje. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/ (16.07.2019)
• Piepoli MF, Hoes AW, Agewall S, Albus C, Brotons C, Catapano AL, et al. 2016 European Guidelines on cardiovascular disease prevention in clinical practice: The Sixth Joint Task Force of the European Society of Cardiology and Other Societies on Cardiovascular Disease Prevention in Clinical Practice (constituted by representatives of 10 societies and by invited experts). Developed with the special contribution of the European Association for Cardiovascular Prevention & Rehabilitation (EACPR). European Heart Journal. 2016 Aug 1;37(29):2315–81.
• Poličnik R, Hlastan Ribič C, Bavcon M. Zdrava prehrana. Priročnik za izvajalce v zdravstvenih domovih. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ljubljana.; 2018.