Na kratko:

  • Priporočen dnevni odmerek za odraslega človeka je 55µg selena.
  • V zadostni količini ga zaužijemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
  • Nahaja se v mnogih živilih, v večjih količinah je prisoten v žitih, morski hrani, mesu in jetrih, v žitih in stročnicah nekoliko manj, medtem ko sadje in zelenjava selen vsebujeta v manjših količinah.
  • Vključen je v selenobeljakovine, ki imajo pomembno vlogo pri reprodukciji, ščitničnih hormonih, nastanku DNK, ter ščitijo pred oksidativnimi poškodbami in okužbami.
  • Večje potrebe po uživanju selena imajo nosečnice in doječe matere, ljudje na posebnih dietah (dieta pri fenilketonuriji), bolniki na dializi, ljudje z okrnjeno absorpcijo hranil, osebe z enolično prehrano (vegani) ter tisti, ki uživajo energijsko in beljakovinsko siromašno hrano.
  • Pomembno je, da vnos ni prenizek, oziroma da ne presega 300µg na dan.

 

Selen je za človeka esencialen element, v hrani pa se nahaja v več organskih in anorganskih oblikah, ki pa so večinoma dober vir prehranskega selena. Vključen je v selenobeljakovine, ki imajo pomembno vlogo pri reprodukciji, ščitničnih hormonih, nastanku DNK ter ščitijo pred oksidativnimi poškodbami in okužbami. V telesu je najpogosteje prisoten v mišicah.

Zakaj je pomemben?

Selen je za človeka esencialen element, v hrani pa se nahaja v več organskih in anorganskih oblikah, ki pa so večinoma dober vir prehranskega selena. Vključen je v selenobeljakovine, ki imajo pomembno vlogo pri reprodukciji, ščitničnih hormonih, nastanku DNK ter ščitijo pred oksidativnimi poškodbami in okužbami. V telesu je najpogosteje prisoten v mišicah.

Potrebe po selenu

Odrasel človek za normalno delovanje potrebuje 55 µg selena dnevno.

Večje potrebe po uživanju selena imajo nosečnice in doječe matere, ljudje na posebnih dietah  (dieta pri fenilketonuriji), bolniki na dializi, ljudje z okrnjeno absorpcijo hranil, osebe z enolično prehrano (vegani), ter tisti, ki uživajo energijsko in beljakovinsko siromašno hrano.

Ker je selen esencialen in izredno pomemben mineral, je ključnega pomena, da ga zaužijemo dovolj, saj njegov zadosten vnos prispeva k ohranjanju zdravja, med drugim pa preprečuje nastanek nekaterih oblik raka. Ker pa je v večjih količinah toksičen, je enako pomembno, da njegov vnos ni previsok.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) selena za izbrane populacijske skupine

Starost Selen (µg/dan)
moški/ženske
Odrasli (EU*) 55
Otroci (3 leta) 15
Otroci (8 let) 30
Odrasli 70 / 60
Nosečnice 60
Doječe matere 75

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH (ocenjene vrednosti za primeren vnos) in Uredbo (EU) št. 1169/2011.

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Pomanjkanje selena je najpogosteje povezano s Keshan boleznijo (kardiomiopatija), ki najpogosteje prizadene otroke in ženske v rodni dobi. Pomanjkanje je povezano tudi s povečanim tveganjem za srčno odpoved, ledvične bolezni, tveganjem za nastanek nekaterih oblik raka, aterosklerozo, z zmanjšanim delovanjem imunskega sistema ter več virusnimi okužbami, zmanjšano kognitivno funkcijo in reproduktivno zmožnostjo ter slabšim delovanjem ščitnice, zmanjšanim nivojem antioksidantov, obenem pa lahko povzroči izpadanje las, spremembe na koži in neplodnost.
Pomanjkanje je pogostejše pri tistih, ki živijo na področjih, kjer je zemlja revnejša s selenom. Zemlja v Evropi, predvsem pa na Kitajskem, je precej revna s selenom.

Previsoki vnosi

Prav tako kot prenizki, lahko tudi preveliki vnosi selena povzročijo negativne posledice za zdravje. Zgornja dopustna meja za vnos selena je 300 µg, večje količine od te pa so lahko toksične.
Prekomerno uživanje povzroči lomljive lase in nohte, lezije na koži, zadah po česnu, periferno nevropatijo, slabost, diarejo, dermatitis, izgubo las in deformacije nohtov ter celo ohromelost.

Kje se nahaja?

Selen se nahaja v mnogih živilih, v večjih količinah je prisoten morski hrani, mesu in jetrih, žita in stročnice ga vsebujejo manj, medtem ko ga sadje in zelenjava vsebujeta v manjših količinah.

Vsebnost selena v hrani je odvisna predvsem od količine selena v tleh na katerih rastlina raste, ki pa je v Evropi precej nizka. Njegova absorpcija pa je razmeroma visoka, od 70 do 90%, vendar je precej odvisna od vrste živila in statusa prehranjenosti posameznika s selenom. V ribah je biorazpoložljivost pogosto nižja.

Večino selena je zaužitega z mesom, ribami in jajci. V Evropi je njegov vnos od 30 – 55 µg, kar pomeni, da je vnos selena pogosto prenizek.

Preglednica: Vsebnost selena v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Živilo Selen % PDV Živilo Selen % PDV
µg/100 g µg/100 g
Losos 180 327 % Polnomastni sir 11 20 %
Brazilski orešek 103 187 % Jajca 10 18 %
Školjke 56 102 % Leča 10 18 %
Škampi 45 82 % Oves 10 18 %
Lignji 45 81 % Gobe 9 17 %
Telečja jetra 22 40 % Čičerika 8 15 %
Goveja jetra 21 38 % Šampinjoni 7 13 %
Indijski oreščki 20 36 % Piščančji file 6 11 %
Soja 18 32 % Puranji file 6 11 %
Postrv 13 23 % Arašidi 6 10 %
Svinjina 12 22 %  

% PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Literatura in dodatni viri

  • Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004, 304 (2011).
  • Computer Systems Department IJS, Sonce.net. OPEN Platform for Clinical Nutrition [Available from: http://www.opkp.si.
  • Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), Österreichische Gesellschaft für Ernährung (ÖGE), Schweizerische Gesellschaft für Ernährungsforschung (SGE), Schweizerische Vereinigung für Ernährung. Referenzwerte für die Nährstoffzufuhr: Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE),; 2015 [Available from: https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/.
  • European Commission (EC). EU Register on nutrition and health claims [Available from: http://ec.europa.eu/nuhclaims/.
  • European Food Safety Authority (EFSA). Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals2006.
  • Finley JW. Bioavailability of Selenium from Foods. Nutrition reviews. 2006;64(3):146-51.
  • Geissler C, Powers H. Human Nutrition. 11 ed. London: Elsevier Churchill Livingstone; 2005. 743 p.
  • Kohlmeier M. Nutrient Metabolism. Taylor SL, editor. London: Academic Press; 2003. 829 p.
  • Mensink GB, Fletcher R, Gurinovic M, Huybrechts I, Lafay L, Serra-Majem L, et al. Mapping low intake of micronutrients across Europe. Br J Nutr. 2013;110(4):755-73.
  • 1Nemško prehransko društvo (DGE), Avstrijsko prehransko društvo (ÖGE), Švicarsko društvo za raziskovanje na področju prehrane (SGE), Švicarsko prehransko združenje (SVE). Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed: Nemška družba za prehrano (DGE); 2000.
  • Rayman MP. Selenium and human health. The Lancet. 2012;379(9822):1256-68.