Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se žile, ki dovajajo svežo kri tkivom in organom, naplastijo z maščobnimi oblogami, ki pa sčasoma zožijo žile in povzročijo moteno prekrvavitev. Povezujemo je z mnogimi dejavniki tveganja, med katerimi je tudi prehrana. Za bolnike z aterosklerozo je najprimernejši način prehranjevanja, ki vključuje živila iz vseh skupin v zmernih količinah: kakovostne rastlinske maščobe, zelenjava, sadje, ribe, perutnina in žita. Prehrana naj vključuje tudi priporočen vnos prehranskih vlaknin, ki predstavljajo varovalno komponento.

Kaj je ateroskleroza?

Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se žile, ki dovajajo svežo kri tkivom in organom (arterije), naplastijo z maščobnimi oblogami, ki jih imenujemo aterosklerotični plaki. Aterosklerotični plaki lahko sčasoma zožijo arterijo in povzročijo moteno prekrvavitev tkiv in organov, kar se lahko kaže z bolečinami v področju telesa, ki ni dovolj prekrvavljeno. Aterosklerotični plaki pa se lahko na površini natrgajo in s tem sprožijo strjevanje krvi in nenadno zaporo arterije, zaradi katere je prekrvavitev nenadoma kritično ovirana, tkiva in organi pa zato začnejo odmirati. To se zgodi pri srčnem infarktu in možganski kapi.

Kaj povzroča aterosklerozo?

Aterosklerozo povezujemo z dejavniki tveganja. Posamezniki, ki imajo enega ali več dejavnikov tveganja, verjetneje zbolijo zaradi posledic ateroskleroze. Hkrati pa obvladovanje tistih dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo z življenjskim slogom ali zdravili, zmanjša možnosti, da bi prišlo do napredovanja ateroskleroze ali pojava njenih zapletov. Dejavnike tveganja za nastanek ateroskleroze razdelimo v štiri skupine:

• biološki: nanje ne moremo vplivati – dednost, starost, moški spol;
• življenjski slog: nanj lahko v prvi vrsti vplivamo sami:
  • kajenje,
  • nezadostna telesna dejavnost,
  • prehrana,
  • čezmerna telesna masa in debelost;
• bolezni: nanje lahko vplivamo z zdravili, vendar se v trenutku, ko zdravljenje opustimo, dejavnik tveganja povrne na prvotno raven:
  • povišane krvne maščobe (»slabi« ali LDL-holesterol, trigliceridi),
  • povišan krvni tlak,
  • sladkorna bolezen;
• psihosocialni: sem sodijo depresija, anksioznost, stres, osamljenost, socialna depriviligiranost in mnogi drugi.

Ali je prehrana pomembna za nastanek in napredovanje ateroskleroze?

Ateroskleroza se razvije kot posledica delovanja številnih dejavnikov, med katerimi je pomembna tudi prehrana. Brez hrane pač ne moremo preživeti in tako je odločitev o tem, kaj dati v usta, z nami prav vsak dan. Čeprav si lahko z nezdravo prehrano nakopljemo veliko težav, pa to pomeni tudi, da lahko z izboljšanjem prehrane naredimo ogromno, da upočasnimo razvoj ateroskleroze.

Kako se lotimo spremembe v prehrani?

Spremembe načina prehranjevanja se moramo lotiti postopno in načrtovano ter se izogniti hitrim in ekstremnim metodam hujšanja oziroma prehranjevanja. Nezdrave prehranske izbire poskušamo postopno nadomeščati z bolj zdravimi. Tudi ekstremne omejitve vodijo v stres, zato je gojenje prizanesljivosti, a obenem stroge odločenosti v pravo smer pri prehodu na zdrav način prehranjevanja zelo pomembno. Priporočljivo je, da pričnemo pisati prehranski dnevnik, ki nam bo pomagal prepoznati slabe prehranske vzorce, režim prehranjevanja, nezdrave izbire in situacije, v katerih se nezdravo prehranjujemo. Pri tem nam lahko pomaga prehranski strokovnjak, za zelo uspešne pa so se izkazale tudi podporne skupine. Izogibati se moramo »hitri hrani«, saj je večinoma zelo mastna, slana in sladka ter s tem energijsko zelo bogata, obenem pa hranilno revna, zaradi česar lahko velikim obrokom in prekomerni telesni teži navkljub počasi postanemo podhranjeni. Temu se izognemo z uživanjem hranilno bogatih, nepredelanih živil, predvsem zelenjave, sadja, polnovrednih žit, stročnic, kakovostnih beljakovinskih in maščobnih živil.

Kakšna prehrana je najprimernejša za bolnike z aterosklerozo?

Za bolnike z aterosklerozo je najprimernejši način prehranjevanja, ki vključuje živila iz vseh skupin v zmernih količinah (na primer mediteranski način prehranjevanja). Za mediteranski način prehranjevanja je značilno uživanje kakovostnih rastlinskih maščob, zelenjave, sadja, rib, perutnine in žit. Mediteranska prehrana vključuje tudi priporočen vnos prehranskih vlaknin, ki predstavljajo varovalno komponento.

Maščobe

V mediteranski prehrani maščobe predstavljajo tretjino dnevnega energijskega vnosa. Mediteranska prehrana vključuje uživanje priporočenih rastlinskih maščob, na primer oljčnega olja in oreškov. Oljčno olje vsebuje veliko enkrat nenasičenih maščob, ki imajo pozitiven vpliv na zdravje srca in žilja. Najdemo jih tudi v avokadu, repičnem, sezamovem in arašidovem olju. Poleg teh so za zdravje srca pomembne tudi večkrat nenasičene maščobe (predvsem omega 3 in omega 6). Omega 3 maščobe najdemo v mastnih ribah (skuša, losos) ter v semenih in olju lanu, orehov in konoplje; omega 6 maščobe pa v sončničnem, bučnem in sojinem olju. Omega 6 maščob je priporočljivo zaužiti približno petkrat toliko kot omega 3 maščob. Nasičene maščobe (maslo, kokosovo olje) naj predstavljajo največ tretjino zaužitih maščob. Vse potrebne hranilne snovi iz maščob najlažje dobimo tako, da uporabljamo čim več različnih vrst maščob ter pri tem večkrat izberemo nenasičene maščobe . Najboljši pregled nad količino zaužitih maščob bomo imeli, če si bomo hrano pripravljali sami. Pri tem ne smemo pozabiti, da se veliko maščob že skriva v živilih (rumenjak, paštete, klobase, maščevje v mesu, maščobe v oreških in drugo). Od vseh maščob so zdravju srca najbolj nevarne industrijske trans maščobe, saj dokazano višajo raven LDL-holesterola in s tem pogostost koronarne bolezni srca. Da se jim izognemo, izbirajmo živila, ki ne vsebujejo delno hidrogeniranih rastlinskih olj (prisotna v trdih margarinah, piškotih, sladicah, čokoladnih namazih, francoskih rogljičkih). Izognemo se jim tako, da izbiramo živila, ki imajo na označbi zabeleženo, da ne vsebujejo delno hidrogeniranih maščob. Ker trans maščobe nastajajo tudi pri segrevanju nenasičenih maščob, se izogibamo pečenju in cvrenju oziroma v ta namen uporabimo nasičene maščobe.

Ogljikovi hidrati

Priporočljivo in najbolj naravno je, da največ energije dobimo iz ogljikovih hidratov. Pomembno je, da namesto enostavnih (sladkor, med, sladkarije, sirupi, sladke pijače) in sestavljenih ogljikovih hidratov v predelanih živilih (bel kruh, riž, navadne testenine) v najmanj polovici primerov izberemo polnovredne vire ogljikovih hidratov (živila, pripravljena iz celih žitnih zrn oz. polozrnata živila). S tem bomo omogočili postopno sproščanje sladkorja v kri ter tako preprečili volčjo lakoto in kopičenje maščobnega tkiva. V praksi to pomeni, da moramo izbirati takšna živila, ki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, na primer kruh iz polnozrnate moke, neoluščen riž, izdelke iz moke iz celega žitnega zrna, polnovredne ovsene kosmiče, polnozrnate testenine, ipd.

Prehranske vlaknine

Netopne prehranske vlaknine spodbujajo gibanje črevesja in povečujejo maso blata; najdemo jih v polnovredni pšenični moki, pšeničnih otrobih, oreških, fižolu in zelenjavi. Topne prehranske vlaknine pa upočasnjujejo praznjenje želodca, povečajo izločanje žolčnih kislin in zavirajo nastajanje holesterola v jetrih ter tako znižujejo holesterol. Veliko topnih prehranskih vlaknin najdemo v ovsenih kosmičih in drugih žitaricah, stročnicah (predvsem fižolu), čebuli in cikoriji. Visok celokupni vnos prehranskih vlaknin je povezan z nižjim tveganjem za koronarno bolezen srca.

Beljakovine

Poleg številnih drugih funkcij v telesu so beljakovine pomembne za nastajanje in ohranjanje mišične mase in za občutek sitosti. Zadosten vnos beljakovin je še posebej pomemben za bolnike s srčnim popuščanjem. Najboljši vir beljakovin so ribe, pusto belo meso, stročnice, oreški, žitarice, jajca in manj mastni mlečni izdelki.

Sadje in zelenjava

Uživanje najmanj treh porcij zelenjave in dveh porcij sadja na dan (ena porcija: mala skleda solate ali manjše jabolko) je povezano z manjšo umrljivostjo. Z uživanjem sadja in zelenjave vseh barv bomo najlažje zajeli ves spekter zaščitnih snovi, ki jih ta prehranska skupina ponuja. To ne velja za uživanje sadnih sokov.

Sol

Ker je prekomerno uživanje soli povezano s povišanim krvnim tlakom, je priporočljivo, da hrane ne dosoljujemo, namesto soli pa lahko uporabimo različne začimbe in dišavnice, ki bodo poskrbele za poln okus pripravljenega obrpka. Zaradi visoke vsebnosti soli in nitritov je pomembno tudi, da se izogibamo zorjenim sirom, narezkom, slanini, salamam ter drugim sušenim in predelanim mesninam.

Naj omejim vnos živil, ki vsebujejo holesterol?

V preteklosti so odsvetovali živila, ki vsebujejo veliko holesterola (jajčni rumenjak, drobovina, nekatere vrste rdečega mesa), vendar se je kasneje izkazalo, da holesterol, ki ga zaužijemo s hrano, ne vpliva izrazito na holesterol v krvi. Zato živila z veliko vsebnostjo holesterola niso prepovedana, a kot pri vseh drugih živilih tudi tukaj svetujemo zmernost.

Ali bom z mediteransko prehrano shujšal?

Mediteranska prehrana je namenjena vzdrževanju srčno-žilnega zdravja, vendar sama po sebi ne pripelje do izgube telesne mase. Če želimo shujšati, moramo s hrano vnesti v telo manj energije, kot je porabimo – čezmerno težki ali debeli posamezniki morajo za izgubo telesne mase zato dodatno zmanjšati zaužito energijo ter povečati porabo v obliki redne telesne dejavnosti.

Sta čezmerna telesna masa in debelost pomembni za srčno-žilno zdravje?

Čezmerna telesna masa in debelost sta dejavnika tveganja za razvoj bolezni srca in žilja, pa tudi za številne druge bolezni. Prizadevanje za zdravo telesno maso je zato ključen vidik srčno-žilnega zdravja in zdravja nasploh. Zelo grobo lahko zdravo telesno maso ocenimo z indeksom telesne mase, ki naj bo med 20 in 25 kg/m2; pri čemer indeks telesne mase izračunamo tako, da svojo maso (TM) delimo s kvadratom svoje višine (TV) (ITM = TM/(TV*TV).

Ali imajo zdrave maščobe manj kalorij?

Ne. Žlica oljčnega olja ima enako energijsko vrednost kot na primer žlica palmovega olja. Razlika je v vrsti in količini vsebovanih maščob, ki varujejo srčno-žilno zdravje.

Ali je alkohol zdrav za srce in žile?

Čeprav so nekatere raziskave nakazale, da utegne alkohol ugodno vplivati na zdravje srca in žilja, danes vse več raziskav kaže, da je pitje alkohola, tudi v majhnih količinah (že 1 kozarec vina na dan za moške oziroma 1/2 kozarca vina na dan za ženske), povezano s povečanim tveganjem za nastanek nekaterih vrst raka (na primer rak trebušne slinavke in rak dojke) in drugih bolezni ter z možnostjo tveganega pitja ali zlorabe. Uživanja alkoholnih pijač zato na splošno ne priporočamo.

Ali je kava škodljiva za srce in žile?

Raziskave zaenkrat niso pokazale, da bi pitje kave neposredno škodilo srčno-žilnemu zdravju. Zmernost pri pitju kave, pravega čaja oziroma pijač s kofeinom priporočamo predvsem zato, ker lahko povzročajo razdražljivost in poslabšajo simptome anksioznosti, ter tudi pri bolnikih, ki so nagnjeni k motnjam srčnega ritma.

Ali so sladke, gazirane pijače škodljive za srce?

Gazirane pijače, sokovi in druge industrijsko proizvedene pijače lahko vsebujejo veliko dodanega sladkorja (do 40 gramov oziroma 10 kock sladkorja v 3 dl), kar predstavlja nepotrebno zaužito energijo in veliko tveganje za debelost in sladkorno bolezen. Pijače z dodanim sladkorjem zato absolutno odsvetujemo in namesto njih priporočamo na primer pitje vode ali nesladkanih čajev.

Prispevek je povzet po publikaciji: Živeti z aterosklerozo