Na kratko:

• Klorida lahko v zadostni količini zaužijemo s pestro in uravnoteženo prehrano.
• Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je 800 mg na dan.
• Najbogatejši prehranski vir klorida je kuhinjska sol, oziroma jedi, katerim je dodana.
• Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja ter delovanju celic, obenem kot sestavina želodčne kisline sodeluje pri prebavi.
• Pomanjkanje je zelo redko, prekomeren vnos pa vpliva na povišanje krvnega tlaka.

Klorid je najpogostejši osmotsko aktiven anion v izvencelični tekočini, tudi v hrani  se prav tako nahaja v ionski obliki. Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja ter delovanju celic, obenem je sestavina želodčne kisline in sodeluje pri prebavi.

Zakaj je pomemben?

Klorid je najpogostejši osmotsko aktiven anion v izvencelični tekočini, tudi v hrani  se prav tako nahaja v ionski obliki. Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja ter delovanju celic, obenem je sestavina želodčne kisline in sodeluje pri prebavi.

Potrebe po kloridu

Dnevne potrebe po kloridu, ki so za odraslega človeka 800 mg, so v veliki meri pokrite z vnosom kuhinjske soli, pogosto je s tem priporočen dnevni vnos celo presežen.

Vnos klorida mora biti sorazmeren izgubam tega minerala, ki se lahko pojavijo pri povečanem potenju (intenzivan športna aktivnost, povišana telesna temperatura, visoka relativna vlažnost zraka) in prekomernem izločanju urina, bruhanju, diareji,  nekaterih bolezenskih stanjih in jemanju nekaterih zdravil (npr. diuretiki).

Vnos, ki je večji od priporočenega lahko povzroči povišan krvni tlak, predvsem pri tistih, ki so genetsko nagnjeni k povišanemu krvnem tlaku ali pa k temu prispevajo še drugi dejavniki tveganja za nastanek visokega krvnega tlaka. Obenem pa je pri starejših odraslih, zaradi manj intenzivnega zaznavanja slanega okusa, potrebna večja pazljivost, da ne prihaja do prevelikih odmerkov in s tem do preseganja dnevno priporočenih vnosov klorida.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) fluorida za izbrane populacijske skupine

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (*EU).

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Prenizki vnosi – pomanjkanje

Glede na to, da je dnevni vnos kuhinjske soli v Evropi v povprečju precej prekoračen, je potrebam po kloridu večinoma zadoščeno, pomanjkanje pa je izjemno redko. Vseeno pa se lahko pojavi ob nizkem vnosu soli in sočasnim velikim izgubam s potom, diarejo ali prekomernim izločanjem urina. Izredno nizek vnos klorida lahko povzroči vrtoglavico, slabotnost, zaostanek v rasti, razdražljivost in izčrpanost.

Previsoki vnosi

Glavni negativni učinek prekomernega uživanja klorida je povišan krvni tlak, ki predstavlja tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni in ledvičnih bolezni, ki so eden glavnih razlogov smrti v Evropi.

Kje se nahaja?

Najbogatejši vir klorida je kuhinjska sol (NaCl), pomemben vir pa so tudi morske alge. Živila naravno vsebujejo manjše količine klorida, vendar pa se jim pogosto pri postopkih predelave zaradi tehnoloških ali senzoričnih lastnosti dodaja kuhinjska sol, s tem pa se posledično povečuje razpoložljivost klorida v hrani. Vsebnost klorida je torej odvisna predvsem od količine dodane kuhinjske soli, ki se je največ zaužije z žitnimi (predvsem kruh) in mesnimi izdelki, v obliki naravno prisotnega klorida pa ga zaužijemo le okoli 15%. Ker se ga večino zaužije v obliki kuhinjske soli, je njegov vnos tesno povezan tudi z vnosom natrija.

Povprečni dnevni vnos klorida v Evropi je mnogo večji od priporočenega dnevnega vnosa, ter zanaša nekje od 5 do 7 gramov (8-11 g NaCl).

Preglednica: Vsebnost klorida v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

% PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle