Por (Allium porrum L.) je priljubljena zelenjava z nežnim okusom po čebuli. Uvrščamo ga v družino lukovk (Liliaceae). Poleg pora so med lukovkami pri nas priljubljeni tudi čebula, česen, šalotka, čemaž in drobnjak. Gojene vrste pora izvirajo iz divjih...
V Sloveniji raste 2.500–3.000 vrst gob. Glede na podatke Gobarskega društva Lisička Maribor je od tega užitnih 505 različnih vrst. Mnoge gobe so užitne in nabiranje gob je med Slovenci razširjen hobi, ki nam omogoča tudi kvalitetno preživet čas v...
Metuljnice ali stročnice (Fabaceae) so obsežna družina rastlin, ki jih poznamo predvsem po užitnih plodovih, tako imenovanih strokih, v katerih so spravljena semena. Gre za tretjo največjo rastlinsko družino s kar 19 000 znanimi vrstami, med katerimi...
Kostanj je plod drevesa kostanja, ki izvira iz Evrope in male Azije. Poznamo več vrst kostanja, v naših gozdovih pa je najpogostejši pravi kostanj (Castanea sativa). Kostanj je zrel vsako leto v oktobru in novembru, vsako tretje leto pa obrodi še...
Navadni oreh (Juglans regia) je listnato drevo, ki lahko zrase do višine 20 m, ponekod tudi do 25 m, premer krošnje pa lahko preseže 15 metrov. Rast se ustavi po približno 60 – 80 letih, doseže lahko starost do 160 let. Oreh naj bi izviral iz Himalaje...
Vitamin D je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje zdravega skeleta in ima vlogo pri številnih drugih fizioloških procesih v telesu. V zadnjem času se izpostavlja pomemben vpliv na delovanje imunskega sistema. Glavni vir vitamina D je sončna...
Mandlji so plodovi mandljevca (Prunus dulcis), ki je listopadno drevo iz rodu sliv (Prunus) in družine rožnic (Rosaceae). Izvira iz Azije, od tam se je preko Turčije, Sirije in Irana razširil v Evropo. Je srednje veliko drevo, v višino doseže 4 do 10...
Na kratko: Sadje in zelenjava sta pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin ter številnih drugih zdravju koristnih snovi; Priporočljivo je, da ju vključimo v vsak obrok, s čemer izboljšamo hranilno vrednost obroka in hkrati zmanjšamo njegovo...
Inštitut za nutricionistiko je zaključil projekt NutriCare, v katerem so preučevali prehransko stanje prebivalcev domov za starejše občane (DSO) v Sloveniji. Slednji imajo zelo različne potrebe, nekateri so zelo samostojni, drugi pa potrebujejo...
Volčji bob (Lupinus spp. L.) je rastlina, ki v poletnih mesecih vrtove krasi s svojimi čudovitimi živobarvnimi cvetovi. Zaradi tega ga sadimo predvsem kot okrasno rastlino, a je v resnici mnogo več kot le to. Iz cvetov se namreč kasneje razvijejo...
Na kratko: Večina za zdravje pomembnih sestavin se v polnozrnatih žitih nahaja v kalčkih in otrobih, ki jih pri proizvodnji rafiniranih žit, kot je bela moka, običajno odstranimo. Ker polnozrnata živila vsebujejo veliko pomembnih hranilnih snovi,...
Sliva sodi med koščičasto sadno drevje, spada v družino Rožnic (Rosaceae), kamor sodijo tudi marelice, češnje, breskve itd. Že v 1. stol. je rimski pisec Plinij starejši opisal 12 sort sliv. Danes jih poznamo preko 2.500 sort, ki so prilagojene na zelo...
Evropska borovnica (ang. bilberry), ki jo najdemo tudi v večini slovenskih gozdov, izvira iz Evrope in jo poimenujemo tudi gozdna borovnica, navadna borovnica ali črnica. Gozdna borovnica (Vaccinium myrtillus) je vrsta jagodičevja iz rodu Vaccinium....
Jajčevec (Solanum melongena L.), ki je ponekod znan tudi pod imenom melancan, je zelenjadnica iz družine razhudnikovk (Solanceae), kamor spadajo tudi paradižnik, paprika, krompir, … Izvira iz tropske vzhodne Indije, v Evropo pa je prišel v srednjem...
Soja je stročnica, ki ima v prehrani ljudi dolgo tradicijo. Uporabna je v številnih različnih oblikah živil, iz nje pa pridobivajo tudi sestavine, ki jih uporabljajo kot dodatke drugim živilom. Pridelava soje Soja (Glycine max) je stročnica, katere...
Vse več ljudi zaradi zdravstvenih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov iz svoje prehrane izloča mleko in mlečne izdelke. Za nadomeščanje pogosto uporabljajo rastlinske napitke, katerih ponudba je v zadnjem času močno narastla. Rastlinski napitki so v...
Predelana živila imajo pogosto negativen prizvok, predvsem v povezavi s porastom debelosti, visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni tipa II. Toda ali res drži, so vsa predelana živila slaba? Jih poznamo? Kako prepoznati tista, ki se jim moramo...
Ogljikovi hidrati so edino makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso določile minimalnega dnevnega vnosa (izjema so prehranske vlaknine ). To torej pomeni, da ogljikovi hidrati niso nujni za naše golo preživetje. Številna plemena in...
Konzerviranje Enostavne načine konzerviranja (kot so sušenje mesa in sadja) ljudje uporabljamo že vse od pradavnine. Med sušenjem hrane namreč izguba vode v živilih ustavi ali močno upočasni razvoj mikroorganizmov in tako omogoči shranjevanje hranilno...
Na kratko Priporočamo pestro uživanje rib enkrat do dvakrat tedensko, predvsem kot zamenjavo za rdeče meso in mesne izdelke; Ribe imajo ugodno hranilno sestavo, so bogat vir biološko visoko vrednih beljakovin, vitaminov in mineralov in so edinstvene po...
Prehranski nasveti |
© 2021 Inštitut za nutricionistiko Oblikovanje: mixer.si Tehnična izvedba: Kreatik.si