Med prebivalci se vse pogosteje pojavlja vprašanje o primernosti nadomeščanja sladkorja s sladili. Znanost pretirano uživanje enega ali drugega odsvetuje. Sladkor je nesporno povezan z razvojem kariesa, obstaja pa tudi vse več dokazov o povezavah med prekomernim uživanjem sladkih živil inrazličnimi kroničnimi presnovnimi boleznimi, vključno z debelostjo, nealkoholno zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo tipa 2. Najbolj problematične so sladke pijače, ki vsebujejo veliko t.i.praznih kalorij. Živilska industrija zato vse pogosteje uporablja sladila, s katerimi lahko bistveno zmanjša energijsko gostoto živil in pijač. Uporabljati smejo izključno odobrena sladila, za katera so bili na osnovi temeljite ocene varnosti določeni tudi pogoji uporabe. Ocene varnosti temeljijo na vzpostavljenih protokolih in dostopnih podatkih, novejše raziskave in pristopi pa nakazujejo, da nadomeščanje sladkorja z intenzivnimi sladili lahko prinaša tudi zdravstvena tveganja, zaradi česarse odsvetuje dolgoročna uporaba sladil pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih. Najboljši nasvet je postopno privajanje na manj sladek okus, kar omogoča znižanje vnosa sladkorja brez uporabe sladil. Opozoriti velja, da tudi naravni sokovi vsebujejo precej sladkorjev, zato jih je smotrno redčiti z vodo.

Sladila so skupina snovi, ki se jih uporablja v živilih in pijačah, pri katerih proizvajalci želijo ohraniti sladek okus brez dodanih sladkorjev, za katere je znano, da poleg visoke energijske vrednosti lahko tudi negativno vplivajo na procese v telesu in povzročajo zdravstvene težave. Sladila so lahko naravnega ali sintetičnega izvora, njihova skupna lastnost pa sta sladek okus in nižja energijska vrednost, v primerjavi z namiznim sladkorjem. Vendar pa je vse več dokazov, da na dolgi rok tudi uporaba sladil ni brez zdravstvenih tveganj.

Tveganja zaradi visokega vnosa sladkorja

Nekateri ljudje imajo zaradi posebnih zdravstvenih razlogov, predvsem sladkorne bolezni (diabetesa), še posebej stroge zahteve za nizek vnos sladkorjev. Hkrati previsoki vnosi sladkorjev lahko predstavljajo zdravstveno tveganje tudi za ostale. Uživanje sladkorja je dokazano povezano z nastankom zobnega kariesa. Problematična so lahko vsa živila z dodanimi sladkorji – na primer sladkarije, torte in sladice ter jogurti, vendar pa je zdravstvena tveganja zaradi pomanjkanja podatkov težko ovrednotiti. Največ dokazov o škodljivosti je zbranih za sladkane pijače, katerih uživanje so znanstveniki povezali z različnimi kroničnimi presnovnimi boleznimi, vključno z debelostjo, nealkoholno zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo tipa 2. Na osnovi razpoložljivih dokazov se za zdrave ljudi priporoča, da dnevni vnos t.i. prostih sladkorjev ne bi presegal 10% dnevnega vnosa energije, kar z običajno prehrano zlahka prekoračimo. Nekatere organizacije so sprejela še strožja priporočila za prehrano otrok in mladostnikov (5%). Glede na rezultate nacionalne raziskave SI.Meni kar 87% Slovenskih mladostnikov presega takšno priporočilo. Vse to so razlogi, da živilska industrija sladkor v živilih in pijačah vse bolj pogosto nadomešča s sladili.

Tveganja pretirane uporabe sladil

Sladila kljub nizki energijski vrednosti ne predstavljajo idealne rešitve za zmanjševanje telesne mase. Čeprav z uporabo sladil lahko bistveno zmanjšamo energijsko gostoto nekega živila oz. pijače, je kar nekaj raziskav presenetljivo pokazalo, da količina dnevno zaužite energije med uporabniki sladil ni nujno nižja. Nekatere raziskave so pokazale tudi, da uporaba sladil ni prispevala k zmanjšanju telesne mase ali zmanjšanju tveganja za razvoj metabolnega sindroma, kar je vzbudilo vse več vprašanj glede smotrnosti uporabe sladil pri splošni populaciji. Maja 2023 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) na osnovi sistematičnega pregleda razpoložljivih znanstvenih dokazov celo odsvetovala uporabo intenzivnih sladil za dolgoročno uravnavanje telesne mase. Njihova meta-analiza dokazov je pokazala, da uporaba intenzivnih sladil ne prinaša dolgoročnih koristi pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih. Medtem ko zamenjava sladkorjev z intenzivnimi sladili sicer na kratek rok lahko pomaga pri zmanjševanju telesne mase, pa dolgotrajna uporaba intenzivnih sladil lahko povzroči možne neželene učinke, kot je povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni in splošno umrljivost pri odraslih. Priporočila  veljajo za celotno populacijo, z izjemo posameznikov z že obstoječo sladkorno boleznijo. Primeri odsvetovanih sladil za dolgotrajno uporabo so aspartam, acesulfam K, advantam, ciklamati, neotam, saharini, sukraloza, stevija in derivati stevije oz. steviol glikozidi.

Omeniti velja, da čeprav so bila na podlagi presoje varnosti za uporabo v živilih odobrena različna sladila, le-ta ostajajo predmet številnih raziskav, v katerih znanstveniki preučujejo različne možne neugodne vplive sladil na zdravje. Veliko omejitev predstavlja pomanjkanje podatkov, hkrati pa zaradi raznolikosti sladil raziskave večinoma ne dajejo enoznačnih odgovorov. Rezultati meta-analiz so zelo odvisni od meje zaupanja, ki si jo postavijo raziskovalci.

Sladila so se že v preteklosti, predvsem pa v zadnjih letih, znašla na seznamih preučevanih potencialnih rakotvornih snovi. Posebne pozornosti je bil deležen aspartam, široko uporabljano sintetično sladilo, ki je bilo odobreno na osnovi ocene varnosti že v letu 1981, takrat je bila določena tudi referenčna sprejemljiva dnevna količina tega aditiva. Ponovna ocena varnosti aspartama v EU v letu 2013 ni pokazala potrebe po spremembi pogojev njegove uporabe v živilih. Na mednarodni ravni je na osnovi novejših podatkov potencialne karcinogene učinke aspartama vzela pod drobnogled Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. IARC izvaja sistematične preglede razpoložljivih znanstvenih dokazov o potencialni rakotvornosti različnih snovi, pri čemer upošteva rezultate metodološko zelo pestrih raziskav. Agencija je na osnovi omejenih dokazov eksperimentalnih in celičnih raziskav ter rezultatov raziskav na živalih in ljudeh sladilo aspartam razvrstila v skupino 2B, v kateri so morda rakotvorne snovi, pri čemer je izpostavila možna tveganja za razvoj raka na jetrih. Istočasno je Skupni strokovni odbor za aditive v hrani (JECFA) pri Svetovni zdravstveni organizaciji in Svetovni organizaciji za prehrano in kmetijstvo objavil tudi oceno tveganja, v kateri ugotavlja, da ocenjeni podatki ne dajejo zadostnih razlogov za spremembo že prej določenega dopustnega dnevnega vnosa (ADI) aspartama v količini od 0 do 40 mg/kg telesne teže. Odbor je zato ponovno potrdil, da je varno uživati aspartam v teh mejah na dan. Obe organizaciji sta ob tem opozorili na omejene znanstvene dokaze na tem področju, zaradi česar Svetovna zdravstvena organizacija izpostavlja, da je potrebno okrepiti raziskave na tem področju. Mehanizem možnega tveganja pri aspartamu ni pojasnjen, je pa znano, da pri presnovi aspartama v telesu pride do tvorbe metanola in fenilalanina, pri čemer se slednji presnavlja počasi in zadržuje v telesu dalj časa. Ker nekateri posamezniki zaradi bolezenskega stanja fenilalanina ne morejo presnavljati, morajo biti na živilih z aspartamom posebej označeno, da so vir fenilalanina.

Ob razvrstitvah snovi na sezname potencialno rakotvornih snovi velja opozoriti, da rakotvornost ni enkraten dogodek, saj na nastanek in razvoj raka vpliva ne le vrsta, količina in pogostost. Pred leti je bila na primer odmevna tudi razvrstitev rdečega mesa v kategorijo 2A verjetno rakotvornih snovi. Po drugi strani pa v prehrani poznamo tudi zaščitne dejavnike – na primer zadostno in pestro uživanje sadja in predvsem zelenjave, kar prispeva k prehranskemu vnosu zaščitnih snovi, ki lahko delujejo preventivno.

Uporaba sladil v Sloveniji

Trende uporabe sladil v Sloveniji preučuje Inštitutu za nutricionistiko. Medtem ko so iz nekaterih drugih razvitih držav zadnja leta poročali o precejšnjem povečanju uporabe sladil – še posebej v brezalkoholnih pijačah, je bil do nedavnega ta trend v Sloveniji zmeren. V obsežni raziskavi so preučili uporabo sladil v več tisoč pijačah, ki so se tržile med letoma 2017 in 2020. Bistveno spremembo so opazili v letu 2020, ko se je delež pijač s sladili povečal za 53%, v posameznih skupinah pijač - npr. energijskih pijačah – pa celo do 144%. Podobne trende kažejo tudi prodajni podatki. V letu 2020 je sladila vsebovalo približno 20% razpoložljivih brezalkoholnih pijač, najpogosteje v podskupinah energijskih pijač (41%) in napitkov za športnike (68%). Ob vse večji ponudbi pijač s sladili se postopoma zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, ki sicer še vedno predstavljajo več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač.

Na Inštitutu za nutricionistiko sicer spremljajo sestavo živil v Sloveniji že vse od leta 2011. Vzorec omenjene raziskave je vključeval osvežilne brezalkoholne pijače, nektarje, sokove in energijske ter športne pijače. Če so leta 2019 opažali bistvene spremembe v sestavi energijskih pijač, so se leta 2020 zgodili tudi bistveni premiki v sestavi osvežilnih brezalkoholnih pijač. Delež izdelkov s sladili se je v tej podskupini opazno povečal na 27%. Najpogosteje uporabljena intenzivna sladila v pijačah v Sloveniji so bila so acesulfam K, sukraloza in aspartam.

V luči aktualnih razprav glede uporabe posameznih sladil, so naslovili tudi uporabo aspartama. Pri zadnjem pregledu tržišča živil v Sloveniji je bila uporaba aspartama označena na več sto izdelkih, včasih tudi v kombinaciji z drugimi sladili. Najpogosteje so aspartam našli kot sestavino žvečilnih gumijev – prisoten je bil v 71% od 142 vzorčenih žvečilnih gumijev. Aspartam je bil mnogokrat dodan tudi v pijače - vključno z nektarji, izotoničnimi napitki, energijskimi pijačami in sirupi, pa tudi v sladice, deserte in jogurte. Posamezne izdelke z aspartamom so našli še med kavnimi pripravki, prigrizki, nadomestki obrokov in piškoti.

Nasvet za prebivalce

Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije poudarjajo, da je potrebno prizadevanja za zmanjšanje vnosa prostih sladkorjev izvajati v okviru doseganja in vzdrževanja zdrave uravnotežene prehrane. Ker se prosti sladkorji pogosto nahajajo v visoko predelani hrani in pijačah s slabšim prehranskim profilom, preprosta zamenjava prostih sladkorjev z intenzivnimi sladili ne pomeni, da smo s tem izboljšali kakovost prehrane. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je skoraj vsak četrti otrok v Evropi debel ali ima prekomerno telesno maso, eden od razlogov za to pa je nezdrava prehrana. Intenzivna sladila nimajo hranilne vrednosti, izdelki z njimi ne sodijo med zdrave izbire živil in niso bila nikoli del priporočil zdravega prehranjevanja. Uporabo živil z intenzivnimi sladili še posebej odsvetujejo pri otrocih, mladostnikih in nosečnicah. Alternativa izdelkom z visoko vsebnostjo prostih sladkorjev bi zato morala biti nesladkana živila in živila z naravno prisotnimi sladkorji.

V Sloveniji je bil že pred leti sprejet Nacionalni programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, katerega cilj je med drugim povečati ponudbo prehransko ustreznejših in preoblikovanih živilskih izdelkov. Program posebej izpostavlja pomen preoblikovanja živil in zniževanja vsebnosti tako sladkorja kot sladil, ter s tem postopno privajanje prebivalcev na manj sladek okus. Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacija potrjuje aktualnost nacionalnih priporočil, saj na dolgi rok ni smotrno spodbujati pretirane uporabe sladil. Vsaj kar se tiče pijač je najboljši nasvet, naj prebivalci za žejo pijejo vodo ali nesladkan čaj. Hkrati pa novih priporočil o sladilih ne smemo razumeti kot izgovor za uživanje izdelkov z visoko vsebnostjo prostih sladkorjev. Tudi pijače, ki vsebujejo le naravno prisoten sladkor, vsebujejo precej sladkorja. Sadne sokovne je zato pred uživanjem smotrno redčiti z vodo, ob čemer se hkrati navajamo na manj sladek okus pijač.

Kako prepoznati živila z veliko sladkorja ali sladili?

Podatek o vsebnosti sladkorjev in dodanih sladilih v predpakirana živila in pijače je dostopen na označbah, pa tudi na brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš. Aplikacija VešKajJeš uporabnikom omogoča, da s pametnim telefonom preprosto fotografirajo črtno kodo izdelka, prikaže pa se jim podatek o morebitnih dodanih sladilih ter količini sladkorja, ki je obarvan v barve prehranskega semaforja. Če je v živilu ali pijači veliko sladkorja, bo podatek obarvan rdeče, sicer pa oranžno oz. zeleno. Aplikacija VešKajJeš je brezplačno na voljo v Google Play in App Store. Projekt ob podpori Ministrstva za zdravje izvajajo Inštitut za nutricionistiko, Zveza potrošnikov Slovenije in Institut "Jožef Stefan".