Prehranska dopolnila so namenjena dopolnjevanju prehrane pri izboljševanju primanjkljajev določenih hranil, vzdrževanju zadostnega vnosa določenih hranil ali pri podpori določenih fizioloških funkcij. Gre za izdelke v odmerjenih majhnih količinskih enotah – predvsem v obliki tablet, kapsul, pastil, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah. Ker se v takšnih oblikah običajno prodajajo tudi zdravila, pa prehranskih dopolnil ne smemo enačiti z njimi. Prehranska dopolnila so živila in se jih obravnava v okviru živilske zakonodaje, za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pa se uporabljajo zdravila.
Sestavine prehranskih dopolnil so koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom.
- Hranilni učinek imajo hranila. V prehranskih dopolnilih tako najdemo vire vitaminov, mineralov, elementov v sledovih, maščobnih kislin, aminokislin in drugih hranil.
- Fiziološki učinek na človeško telo opisuje normalno funkcijo in stanje organizma in njegovih delov. Fiziološki učinek v prehranskih dopolnilih imajo lahko bodisi hranila, bodisi druge snovi.
Prehranska dopolnila poleg vitaminov, mineralov ter elementov v sledovih vsebujejo tudi druge snovi, ob upoštevanju, da je njihova uporaba v živilih dokazano varna (npr. rastlinski izvlečki, mikroorganizmi, kofein).
Z oznako »PREHRANSKO DOPOLNILO« na embalaži izdelka proizvajalec sporoča, da ne gre za medicinski izdelek (zdravilo), zato od njega ni pričakovati zdravilnega (npr. proti bolečinam v sklepih), imunskega (npr. dvig odpornosti) ali presnovnega učinka (npr. čisti jetra). Namen prehranskih dopolnil torej ni v zdravljenju in preprečevanju bolezni ali v spreminjanju fizioloških funkcij pri ljudeh.
Najbolj pogoste sestavine prehranskih dopolnil so vitamini in minerali oz. elementi v sledovih. Ta mikrohranila v najbolj optimalnih koncentracijah in razmerjih zagotavljajo običajna živila v okviru pestre in uravnotežene prehrane. Če posamezniki glede na svoj prehranski in zdravstveni status s svojo prehrano ne uspejo doseči primernega prehranskega vnosa hranil, lahko vnos takšnega hranila povečajo z uživanjem prehranskega dopolnila. Pri tem je smotrno upoštevati priporočila za vnos hranil oz. referenčne vrednosti.
Referenčne vrednosti za vnos hranil so tiste količine hranil, za katere domnevamo, da pri skoraj vseh posameznikih v obravnavanih populacijskih skupinah omogočajo njihovo polno storilnost in ščitijo pred prehransko pogojenimi zdravstvenimi okvarami. Poleg tega omogočajo nastanek telesnih rezerv hranil, ki so ob nenadnih povečanjih potreb na voljo takoj in brez ogrožanja zdravja.
Prehranska dopolnila imajo lahko dokazane koristi (npr. uživanje folne kisline pri nosečnicah in ženskah, ki želijo zanositi), lahko pa da imajo zelo malo ali nobenih koristi (npr. izvleček belega fižola pri vzdrževanju telesne mase).
Kdaj je smotrno prehrani dodajati posamezna mikrohranila?
Poudariti je potrebno, da je za pokrivanje potreb telesa po hranilih najboljša rešitev uravnotežena prehrana. Prehranska dopolnila nikakor ne smejo postati nadomestilo za pestro prehrano, saj živila predstavljajo ne le vir hranil, temveč tudi drugih varovalnih snovi, ki jih prehranska dopolnila ne vsebujejo. Tudi kadar pride do potrebe po dodajanju hranil, to ne sme postati razlog, da bi se odpovedali pestri in uravnoteženi prehrani.
Če s prehrano ni možno doseči primernega prehranskega vnosa hranil, pa je posamezna hranila včasih potrebno dodajati. Pri nekaterih populacijskih skupinah je to vključeno celo v zdravstvena priporočila. V takih primerih se primarno priporoča dodajanje mikrohranil z zdravili, pri katerih je vsaka proizvedena serija predmet kontrole kakovosti. Takšni primeri so dodajanje folne kisline pri nosečnicah in ženskah, ki nameravajo zanositi (400 µg folne kisline dnevno). Zdravila z vitaminom D se pri nekaterih skupinah prebivalcev krijejo iz stroškov zdravstvene zavarovalnice (na zeleni recept). To velja za preprečevanje in zdravljenje osteopenije in rahitisa pri otrocih v prvem letu starosti (in pri starejših otrocih s temno poltjo, debelostjo ali kroničnimi boleznimi) in pri osebah, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih in so zato visoko ogroženi za hudo pomanjkanje vitamina D (npr. prebivalci domov za starejše odrasle).
Uživanje prehranskih dopolnil s posameznimi mikrohranili je lahko primerno pri zdravih osebah, če iz različnih razlogov z običajno prehrano ne zaužijejo priporočenih vnosov mikrohranil, kot na primer:
-
Osebe, ki se prehranjujejo izključno z rastlinsko hrano (npr. vegani), z običajnimi živili večinoma ne zaužijejo dovolj posameznih mikrohranil, zato se priporoča njihovo dodajanje. Še posebej pomembno je dodajanje vitamina B12, ki se nahaja izključno v živilih živalskega izvora in v manjši meri v fermentiranih živilih.
-
V obdobju jeseni in zime (od novembra do konca aprila) je na geografskem območju Slovenije moč sočne svetlobe prenizka, da bi zadoščala z biosintezo vitamina D v človeški koži. V tem obdobju je potrebno zagotoviti ustrezen vnos vitamina D s prehrano. Raziskave so pokazale, da običajna prehrana odraslih prebivalcev Slovenije zagotavlja le približno 3 mikrograme vitamina D, priporočen prehranski vnos pa je 20 mikrogramov.
-
Zelo telesno aktivne osebe imajo višje potrebe po posameznih hranilih. Če tudi s prilagojeno prehrano ne zaužijejo dovolj vseh hranil, je lahko smotrno dopolnjevanje prehrane. Dokazano je na primer, da ima je za normalno delovanje imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej smotrno povišati dnevni vnos vitamina C za 200 mg (poleg običajno priporočenega dnevnega vnosa vitamina C. Takšno dodatno količino je sicer možno zaužiti tudi s pestro prehrano – še posebej dobri viri so na primer paprika, ohrovt, brokoli in jagodičevje.
Koristi in tveganja za zdravje
Uživanje prehranskih dopolnil je koristno, če na ta način preprečujemo primanjkljaj hranil, ki jih s svojo prehrano ne zaužijemo dovolj. Po drugi strani pa neustrezna raba prehranskih dopolnil lahko predstavlja tudi zdravstveno tveganje. Pri odločanju o tem, ali bomo uživali prehransko dopolnilo, svetujemo razmislek in posvet s prehranskim ali zdravstvenim strokovnjakom.
Opozarjamo na naslednje:
-
prehranska dopolnila, ki jih nameravate kupiti, se lahko bistveno razlikujejo od tistih, ki so bila testirana na potencialni koristni učinek;
-
sestavine prehranskih dopolnil lahko vplivajo na delovanje zdravil, ki jih uživate ali vplivajo na potek določenih medicinskih postopkov npr. ob operaciji;
-
mnoga prehranska dopolnila niso bila preverjena za uporabo pri otrocih, nosečnicah ali doječih materah, zato pri njih svetujemo še posebno previdnost.
-
pri športno aktivnih otrocih uživanje večine prehranskih dopolnil zaradi nedokazane učinkovitosti ni smiselno, predstavljajo pa lahko tudi tveganje za zdravje. Več o tem si lahko preberete v gradivu Podprite svojega otroka športnika.
-
pri športnikih uživanje prehranskih dopolnil predstavlja tudi tveganje za nenamerni doping. Pri občasnih nadzorih kakovosti so namreč ugotovili, da prehranska dopolnila včasih vsebujejo nedovoljene snovi, katerih prisotnost tudi ni označena.
Morebitne neželene učinke oziroma dogodke ob uživanju prehranskih dopolnil spremljamo v sistemu nutrivigilance.
Kakovost prehranskih dopolnil – kaj lahko naredi potrošnik?
Raziskave kažejo, da so prehranska dopolnila na tržišču lahko zelo različne kakovosti. Čeprav bi morala biti vsa prehranska dopolnila na tržišču varna, odpoklici kažejo, da temu ni vedno tako. Težavo posebej lahko predstavljajo prehranska dopolnila, kupljena preko spleta od nepreverjenih ponudnikov. Če nakup opravite od prodajalcev, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije (četudi prek spleta), vam pri morebitnih težavah precej bolj učinkovito lahko pomagajo tudi inšpekcijske službe. Še posebna previdnost je potrebna pri prodajalcih, ki imajo spletno stran v slovenskem jeziku, vendar pa izdelke pošiljajo iz tujine. Obstajajo primeri, ko so tovrstne spletne prodajalne v zelo slabi slovenščini (včasih prevedene z avtomatskimi orodji za prevajanje), včasih pa so tudi zelo dobro prevedene. Čeprav višja cena ni nujno zagotovilo za kakovost, so izjemno nizke cene (ali celo akcije brezplačnih storitev) tudi znak za večjo previdnost. Več raziskav kakovosti prehranskih dopolnil v Sloveniji je izvedel Inštitut za nutricionistiko. Ob tem so ugotovili, da cena ni vedno pokazatelj kakovosti. Tako so na primer našli primere zelo poceni izdelkov, ki so bili ustrezne kakovosti, po drugi strani pa nekateri najdražji izdelki niso vsebovali obljubljene (označene) aktivne snovi. Kot pomoč pri izboru kakovostnih prehranskih dopolnil so lahko prodajalne z večjim nadzorom kakovosti (npr. nakup v lekarnah, specializiranih trgovinah,…) in uveljavljeni proizvajalci, pri katerih je vzpostavljena dobra proizvodna praksa.
Zalo koristno je, da se potrošnik pred odločitvijo o nakupu podrobno seznani z dejstvi – predvsem pa spozna sestavo prehranskega dopolnila. Ne zaupajte nepreverjenim zdravstvenim trditvam, ki obljubljajo čudeže. Če prehransko dopolnilo obljublja zdravilne učinke ali preprečevanje bolezni, ste lahko prepričani, da gre za zavajajoče predstavljanje, saj takšnih trditev na živilih niti ni dovoljeno uporabljati. Sume goljufij ali zavajajočega označevanja in predstavljanja prehranskih dopolnil lahko potrošniki prijavijo na Zdravstveni inšpektorat RS (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.).
Za več informacij o prevara in zavajanju potrošnikov si preberite prispevek Goljufije na področju hrane.