Na kratko:

• Jod je sestavni del ščitničnih hormonov, ki vplivajo na metabolizem ter razvoj živčevja pri zarodkih in otrocih.
• Priporočen vnos joda za odraslega človeka je 150 µg na dan. Večje potrebe po jodu imajo nosečnice in doječe mamice.
• Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije so živila, soljena z uporabo jodirane soli, npr. kruh. Dobri viri joda so sicer ribe, morski sadeži, morske alge, jajca, mleko in mlečni izdelki.
• Vsebnost joda se občutno zmanjša s kuhanjem, pečenjem in cvrtjem, zato priporočamo, da hrano solite po koncu kuhanja.
• Zgornja dopustna meja vnosa je 600 µg joda na dan za odraslega človeka. Do tveganj za prekomeren vnos pride predvsem pri uživanju morskih alg in prehranskih dopolnil.

Jod (I) je element, ki je nujen za preživetje vseh sesalcev. Je sestavni del naše prehrane, kjer se nahaja v oblikah jodida ali jodata. Je ključni sestavni del ščitničnih hormonov, ki imajo vpliv na metabolizem, razvoj in rast, obenem pa je pomemben za razvoj možganov, predvsem med nosečnostjo in otroštvom.

Zakaj je pomemben?

Jod je sestavni del hormonov žleze ščitnice, ki uravnavajo mnogo pomembnih biokemijskih reakcij, kot so sinteza beljakovin in encimska aktivnost, so ključnega pomena za presnovo, obenem pa so potrebni za pravilen razvoj kosti in živčnega sistema pri zarodku in otroku. Zato ima jod pomembno vlogo pri kognitivnih funkcijah, normalnemu delovanju ščitnice, ohranjanju zdrave kože in pri sproščanju energije pri presnovi.

Potrebe po jodu

Priporočen dnevni vnos (PDV) joda za odraslega človeka je okrog 150 µg. Noseče in doječe ženske potrebujejo večje količine joda, zaradi povečanih svojih potreb in potreb zarodka oziroma otroka. Za optimalno nosečnost je dobro, da so zaloge joda ustrezne tudi že pred zanositvijo, nato pa naj bo vnos joda povečan že v začetnih fazah nosečnosti. Jod je namreč nujno potreben za razvoj otrokovih možganov. Prav tako doječe ženske potrebujejo večji vnos joda, saj se le-ta izloča z materinim mlekom.

Tudi pri kadilcih so potrebe po jodu večje, prav tako tudi pri tistih, ki uživajo večje količine kapusnic - pri slednjih naj bo dnevni vnos joda med 200 in 300 µg.

Zanimivost: Količina joda je v večini živil naravno razmeroma nizka, zaradi česar je tudi v Sloveniji v zgodovini prišlo do izrazitega pomanjkanja joda, tako pri otrocih kot odraslih. Kot odgovor na to je bila uvedba ukrepa obveznega jodiranja jedilne soli, ki je pomanjkanje joda praktično izkoreninil. Do pomanjkanja prihaja večinoma le še pri posameznikih, ki se načrtno izogibajo uživanju jodirane soli.

Preglednica: Priporočeni dnevni vnosi (PDV) joda za izbrane populacijske skupine

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-CH in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (EU*).

Povprečni vnos joda v Evropi se giblje od 105 do 173 µg na dan za ženske ter od 121 do 210 µg za odrasle moške.

Posledice pomanjkanja in prekomernega uživanja

Kje se nahaja?

Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije so živila, soljena z jodirano jedilno soljo. Gram jodirane jedilne soli je obogaten s približno 19 µg joda (večinoma v obliki kalijevega jodida), kar pomeni da priporočena dnevna količina soli za odrasle (5 g) zagotavlja približno 100 µg joda oz. približno 65% priporočenega dnevnega vnosa za odrasle. Soli, ki niso jodirane (tudi npr. himalajska sol) ne vsebujejo pomembne količine joda. Drugi viri joda so ribe, morski sadeži, morske alge, jajca, mleko in mlečni izdelki, oziroma živila, ki jim je bil jod dodan.

Pozor: Nekatere morske alge vsebujejo izjemno velike količine joda. Uporabo takšnih alg omejite, saj predstavljajo veliko tveganje za previsoke vnose joda. Zelo previdni bodite tudi pri uživanju prehranskih dopolnil. Prehranska dopolnila pogosto vsebujejo dodani jod in če kombinirate različna prehranska dopolnila lahko skupaj z običajnim prehranskim vnosom hitro presežete še varne vnose joda.

Preglednica: Vsebnost joda v 100g nekaterih živil (OPKP, 2016).

Opomba: %PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa je izračunan za odraslo osebo