Kaj so antioksidanti in kaj prosti radikali?

Antioksidanti so snovi, ki s svojo prisotnostjo zavirajo oksidacijske procese, torej procese, v katerih kot stranski produkt nastajajo prosti radikali. V človeškem telesu le-ti nastajajo predvsem kot stranski produkti metabolizma kisika (t.i. celičnega dihanja). Čeprav je kisik za nas življenjskega pomena, se lahko hkrati v telesu obnaša kot zelo reaktivna molekula, zato ima naše telo precej mehanizmov, ki preprečujejo, da bi v telesu nastalo preveč prostih radikalov. Ti namreč zaradi svoje reaktivnosti sprožajo številne neželene kemijske reakcije in s tem poškodujejo celice - to pa je lahko eden izmed vzrokov za nastanek številnih bolezni, kot so rakaste tvorbe, infarkt, diabetes in vnetne bolezni (npr. artritis), hkrati pa pospešujejo samo staranje organizma.

Naše telo se pred prostimi radikali v normalnih razmerah brani relativno dobro. Poškodbe v celicah sicer občasno kljub temu nastanejo, a obstaja še cela paleta obrambnih mehanizmov, ki poškodovane celice varno odstranijo in reciklirajo. Povečano število prostih radikalov nastaja predvsem takrat, ko je naše telo pod stresom. To je lahko bodisi psihični ali fizični stres. Poleg omenjene lastne obrambe, v telesu antioksidativno delujejo tudi številne spojine, ki jih lahko zaužijemo s prehrano. Kot antioksidanta tako v telesu delujeta vitamina C (askorbinska kislina) in E ter karoteni (oranžna rastlinska barvila), ki jih naše telo samo pretvori v vitamin A.

Vlogo antioksidantov pri preprečevanju bolezni je težko ovrednotiti, saj je v epidemioloških študijah njihovo vlogo skorajda nemogoče ločiti od vitaminov in ostalih koristnih spojin, prisotnih v sadju in zelenjavi. A nekatere intervencijske študije, še pred njimi pa številne laboratorijske raziskave, so pokazale, da redno uživanje rastlinskih antioksidantov zmanjšuje možnost za oksidativne poškodbe celic in s tem za nastanek nekaterih bolezni.

Živila z največjim deležem antioksidantov

Živilo Velikost porcije Celokupna antioksidativna sposobnost/velikost porcije
Divje borovnice 1 skodelica 13727
Rdeč fižol ("Red kidney beans") ½ skodelice sušenega fižola 13259
Fižol pinto ½ skodelice sušenega fižola 11864
Borovnice 1 skodelica 9091
Brusnice 1 skodelica 8983
Artičoke 1 skodelica kuhanih artičok 7904
Robide 1 skodelica 7701
Slive ½ skodelice 7701
Maline 1 skodelica 6058
Jagode 1 skodelica 5938
Rdeča jabolka 1 jabolko 5900
Češnje 1 skodelica 4873

 

Polifenoli

Polifenoli so skupina molekul z večimi fenolnimi obroči in so v naravi prisotni v tako rekoč vseh rastlinskih vrstah (sicer pa tudi v nekaterih vrstah insektov). Polifenoli so v naravi najbolj zastopana oblika antioksidantov in pogosto del našega jedilnika, saj se v velikih količinah nahajajo v sadju in zelenjavi, pa tudi v zelenem in črnem čaju, kavi, čokoladi, rdečem vinu, olivah in olivnem olju ter nekaterih oreških in začimbah. Antioksidativni učinki polifenolov so bili v zadnjih letih predmet številnih študij, ki so pokazale njihov pozitivni vpliv na preprečevanje srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj in osteoporoze, novejše raziskave pa omenjajo tudi varovalni učinek pred nevrodegenerativnimi boleznimi (npr. Alzheimerjevo boleznijo) in diabetesom. Ker je večina dosedanjih raziskav učinek polifenolov dokazala na laboratorijskih živalih, vpliv polifenolov pri ljudeh še ni dovolj raziskan, da bi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) polifenole uvrstila med živila, ki zmanjšujejo tveganja za razvoj omenjenih bolezni.

Med nekatere najbolj znane polifenole spadajo:

  • antociani - barvni pigmenti, ki jih v večjih količinah najdemo v borovnicah, robidah, malinah, češnjah, črnem ribezu in rdečem zelju
  • izoflavoni – prisotni predvsem v soji in sojinih izdelkih
  • resveratrol – najdemo ga v grozdju in rdečem vinu
  • katehini – prisotni v pravem čaju in kakavu
  • kurkumin – rumen pigment, ki ga najdemo v kurkumi

Zaenkrat torej še nimamo dovolj zanesljivih znanstvenih dokazov, da bi dodatno uživanje antioksidantov pozitivno vplivalo na naše zdravje, oziroma prispevalo k preprečevanju nekaterih bolezni. S pogostim uživanjem sadja in zelenjave bomo v telo poleg ostalih koristnih snovi vnesli tudi zajetno količino antioksidantov, zato poseganje po prehranskih dopolnilih z visoko vsebnostjo antioksidantov ni smiselno in je lahko celo škodljivo. Visoki odmerki antioksidantov lahko namreč v telesu delujejo povsem nasprotno, kot smo si obetali, in sicer kot prooksidanti in tako celo pospešijo nastajanje oksidativnih poškodb.

Viri in dodatna literatura

  • Scalbert, Augustin, Ian T. Johnson, and Mike Saltmarsh. "Polyphenols: antioxidants and beyond." The American journal of clinical nutrition 81.1 (2005): 215S-217S.
  • Higdon, Jane V., and Balz Frei. "Tea catechins and polyphenols: health effects, metabolism, and antioxidant functions." (2003): 89-143.
  • Arts, IC; Hollman, PC (2005). "Polyphenols and disease risk in epidemiologic studies". The American Journal of Clinical Nutrition. 81 (1 Suppl): 317S–325S.