Hruške (Pyrus communis) skupaj z jabolki, marelicami, breskvami, češnjami in še nekaterimi drugimi vrstami sadja uvrščamo v družino rožnic (Rosaceae). Hruške izvirajo s toplejših in priobalnih območij Evrope, severne Afrike in Azije, z gojenjem pa so jih po vsem svetu razširili tudi v hladnejša območja. V Evropi hruške gojijo že 3000 let, do danes pa je znanih že več kot 3000 sort. Največ hrušk pridela Kitajska, med večje pridelovalke pa spadajo še Argentina, Italija in Združene države Amerike. V Sloveniji so hruške zelo priljubljene sadje, med naše najpogostejše sorte hrušk pa uvrščamo Vilajmovko, Konferans, Fetelovo, Pakhamovo, Boskova steklenko in Krasanko. Večino hrušk dozori avgusta oziroma v začetku septembra.

Sestava hrušk in vplivi na zdravje

Sveže hruške imajo nizko kalorično vrednost, saj kar 84% plodu sestavlja voda. Večino makrohranil v hruški predstavljajo ogljikovi hidrati, oziroma sladkorji, med katerimi je fruktoze trikrat več kot glukoze, obenem pa so vir prehranskih vlaknin, zaradi česar pripomorejo k urejanju prebave. Vsebujejo večje količine folata, vitamina K, kroma, bakra in kalija, ter različne polifenole in druge hlapne snovi, ki dajejo hruškam značilno aromo.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g hrušk

 

Hranilna vrednost v 100 g živila

%PDV*

Energijska vrednost (kcal/kJ)

65/274

3 %

Skupne maščobe (g)

0

0 %

Nasičene maščobe (g)

0

0 %

Ogljikovi hidrati (g)

16

6 %

Sladkorji (g)

10

11 %

Beljakovine (g)

0,3

1 %

Prehranske vlaknine (g)

3

11 %

Vitamini in minerali

   

Folat (µg)

14

7 %

Vitamin K (µg)

5

7 %

Krom (µg)

27

68 %

Baker (µg)

75

8 %

Kalij (mg)

114

6 %

 *%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.

Nasveti za uporabo

Sveže hruške

Plodovi so dovolj zreli, ko se meso ob rahlem pritisku okoli peclja rahlo udre. Najbolj je seveda priporočljivo, da se uživa svež sadež.

Sušenje

Hruške lahko narežete na krhlje, nato pa posušite in shranite za kasnejše uživanje. Pri uživanju suhih hrušk bodite zmerni, saj 100 g suhih hrušk vsebuje 62 g sladkorja, kar je 69 % priporočenega dnevnega vnosa.

Shranjevanje

Za shranjevanje so primerne zimske vrste hrušk, ki so obrane 2 dni pred jedilno zrelostjo. Pomembno je, da izberete zdrave in nepoškodovane plodove, nato pa jih s peclji obrnjenimi navzgor razporedite v plitke zabojčke obložene z valovito lepenko. Temperatura v shrambi naj bo med 5 in 7 °C. V takih pogojih lahko ostanejo užitne od enega do nekaj mesecev, odvisno od sorte.

Drugi načini uporabe

Hruške lahko skuhate v kompot, pripravite čežano, marmelado ali pa jih uporabite kot nadev za peciva. Iz hrušk se izdelujeta tudi sok in nektar, ki lahko vsebujeta tudi do 15 g sladkorja na 1 dl, zato bodite pri uživanju zmerni.

Recept

Solata s hruško in orehi

- solata berivka
- orehi
- rezine hruške

Za preliv lahko zmešamo žličko medu, pol žličke gorčice, oljčno olje ter beli balzamični kis.

 

Viri in dodatna literatura

  • Li X, Li X, Wang T, Gao W. Chapter 24 - Nutritional Composition of Pear Cultivars (Pyrus spp.) A2 - Simmonds, Monique S.J. In: Preedy VR, editor. Nutritional Composition of Fruit Cultivars. San Diego: Academic Press; 2016. p. 573-608.
  • OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano (IJS). URL: http://www.opkp.si
  • Učakar K. Hruška v medicini. Diplomsko delo.