V zadnjih letih je prekinitveno postenje (ang. intermittent fasting) postalo ena izmed priljubljenih prehranskih strategij. Gre za način prehranjevanja, pri katerem ne omejujemo toliko tega, kaj jemo, ampak kdaj jemo. Najpogosteje gre za to, da vso hrano zaužijemo znotraj omejenega časovnega okna, na primer v osmih urah, preostanek dneva pa ne jemo ničesar. Tak pristop lahko nekaterim res pomaga pri izgubi telesne mase, vendar predvsem zato, ker z njim pogosto nehote zaužijemo manj kalorij. Če v dnevu jemo manj pogosto, običajno tudi pojemo manj, kar vodi v kalorični primanjkljaj, ki je ključen za izgubo telesne mase. To potrjujejo tudi klinične raziskave: prekinitveno postenje ni učinkovitejše od običajnih diet z zmanjšanim energijskim vnosom, ko gre za uravnavanje telesne mase. Njegov učinek gre pripisati predvsem celokupnemu manjšemu zaužitju dnevne energije.

Pazite na morebitne stranske učinke

Čeprav se prekinitveno postenje sliši enostavno, pa tak način prehranjevanja ni primeren za vsakogar. Vpliv ima lahko tudi na počutje in delovno sposobnost, predvsem, če energijski vnos ni dovolj velik, pa tudi, če telesu ne zagotovimo energije v času, ko jo morda bolj potrebuje. Nekateri poročajo o utrujenosti, razdražljivosti, slabši koncentraciji ali nihanjih razpoloženja. Tovrstni načini prehranjevanja so lahko še posebej neprimerni za mladostnike, starejše, osebe z določenimi zdravstvenimi težavami ali zelo aktivne posameznike.

Če razmišljate, da bi se lotili prekinitvenega postenja, se pred tem posvetujte s strokovnjakom za prehrano ali z zdravnikom, še posebej, če imate kakršna koli zdravstvena tveganja ali posebne prehranske potrebe.

Prekinitveno postenje lahko nekaterim res pomaga pri boljšem nadzoru nad prehrano, saj lahko zmanjša število priložnosti za prehranjevanje in s tem tudi skupni energijski vnos. A ključ pri hujšanju je predvsem to, koliko energije v povprečju zaužijemo na dan. Če s postenjem ne ustvarimo kaloričnega primanjkljaja, do izgube telesne mase ne bo prišlo, ne glede na to, kako strogo se držimo urnika obrokov, zato prekinitveno postenje ni čudežna rešitev.

Dolgoročno uspešno in zdravo uravnavanje telesne mase temelji na več dejavnikih: uravnoteženi in raznoliki prehrani, redni telesni dejavnosti, dovolj kakovostnega spanca ter učinkovitem obvladovanju stresa. Ključ do trajnega uspeha je celostni pristop in ne ena sama prehranska strategija. Hujšanja se je treba torej lotiti premišljeno, s postopnimi, vzdržnimi spremembami življenjskega sloga, ne pa z iskanjem bližnjic in hitrih rešitev v obliki modnih ali »čudežnih« diet.

Ob tem pa je treba še posebej poudariti, da hujšanje ni primerno za vsakogar. Pri starejših ljudeh, bolnikih in osebah s kroničnimi obolenji mora biti cilj predvsem ohranjanje moči, mišične mase in splošnega zdravja, ne pa nujno zniževanje telesne mase. V takšnih primerih je smiselno spremembe vedno načrtovati skupaj z zdravstvenim strokovnjakom.