Svetovni dan hrane je uvedla Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je bila ustanovljena 16. oktobra 1945. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi veliko število ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane.
Osrednja slovesnost, ki bo 16. oktobra na sedežu FAO v Rimu, bo obeležila 80. obletnico Organizacije za prehrano in kmetijstvo.
Osrednja tema svetovnega dneva hrane
Letošnja tema je »Z roko v roki za boljšo hrano in boljšo prihodnost«, z njo pa želi FAO spomniti na premišljeno in trajnostno porabo hrane ter poudariti lokalno in sezonsko pridelano hrano. FAO opozarja na vse večje pritiske na svetovne prehranske sisteme zaradi konfliktov, podnebnih sprememb, gospodarskih kriz in naraščajoče neenakosti. Kljub temu da majhni kmetje, ribiči in drugi lokalni pridelovalci zagotavljajo velik delež svetovne hrane, so prav ti pogosto najbolj izpostavljeni negotovostim in revščini. Skoraj 673 milijonov ljudi trpi zaradi lakote, hkrati pa se soočamo s porastom debelosti, velikimi izgubami hrane in degradacijo naravnih virov. Le devet rastlinskih vrst danes predstavlja več kot dve tretjini svetovne kmetijske proizvodnje, kar kaže na zaskrbljujoče pomanjkanje raznolikosti. FAO poziva k nujni spremembi prehranskih sistemov na bolj trajnosten, vključujoč in odporen način. Potrebno je tesnejše sodelovanje med državami, sektorji in skupnostmi, medtem ko ima tudi vsak posameznik odgovornost: izbirati bolj trajnostne prehranske navade, zmanjševati odpadke in spodbujati pravičnejšo porazdelitev virov. Svetovni dan hrane tako ne naslavlja le vprašanja lakote, temveč celoten spekter prehranske (ne)pravičnosti in prihodnosti hrane za vse.
S tem lahko skupaj prispevamo k vzpostavitvi odpornejšega prehranskega sistema, ki bo pravičnejši do ljudi in narave. V Sloveniji Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojimi ukrepi, spodbudami in ozaveščevalnimi kampanjami prispeva k temu cilju ter krepi odgovoren odnos do hrane na vseh ravneh družbe. Posebno pozornost namenja spodbujanju kratkih oskrbnih verig, večji prepoznavnosti slovenskih živil in povečanju deleža lokalnih sestavin v javnih zavodih, kot so šole, vrtci in bolnišnice. Z razvojem ekološkega kmetijstva ter uvedbo novih shem kakovosti želi zagotoviti, da bodo potrošniki imeli dostop do zdrave, varne in okolju prijazne hrane, hkrati pa okrepiti položaj domačih pridelovalcev in predelovalcev na trgu.
Viri:
