Razstrupljevalne ali »detox« diete so že nekaj časa popularno sredstvo za hujšanje, ki hkrati obljublja, da se bomo poleg odvečnih kilogramov pospešeno znebili še v telesu nakopičenih strupov. Večinoma gre za kratkotrajne prehranske načrte, ki obljubljajo, da bomo »v sedmih dneh očistili in revitalizirali naše telo«. Največkrat gre za čiščenje s sveže stisnjenimi sokovi, postom ali pa s prehrano, ki temelji samo na enem živilu (npr. zelju ali kaki drugi »očiščevalni hrani«, ki mora biti seveda tudi ekološko pridelana). Poleg tega je na tržišču še kopica prehranskih dopolnil, ki obljubljajo detoksifikacijo, čeprav nobeno izmed teh ne pove, za kakšne strupe deluje, še manj, kako. In čeprav se sliši mikavno, da lahko samo v nekaj dneh ali tednih iz telesa »odplaknemo« vse, kar smo z leti nezdravega življenjskega sloga vnesli v telo, naše telo žal ne deluje na tak način.

Odstranjevanje strupov in odpadnih produktov

Naše telo s presnovo vsakodnevno proizvede kopico odpadnih produktov, ki so za telo v večjih količinah strupeni. Mednje spadajo dušikove spojine, kot je na primer amonijak, ki nastaja pri presnovi beljakovin in je v večjih količinah škodljiv, zato ga jetra in ledvice pretvorijo v sečnino in pripravijo na izločanje v obliki urina. Jetra in ledvice sta tudi sicer glavna čistilna organa v našem telesu, saj s filtriranjem krvi iz nje odstranjujeta vse strupe in odpadne produkte. Tako bodo jetra kri očistila morebitnih snovi, ki smo jih v telo vnesli z zdravili in pesticidi, odstranila alkohol ter morebitne bakterije in njihove toksine, ter za »izvoz« iz telesa pripravila vse odpadne produkte, ki so nastali pri normalni telesni presnovi. Večji del odpadnih snovi nato iz telesa izločimo z urinom, del pa se izloči z žolčem in posledično z blatom.

Kot vidimo, so jetra za naše telo zares izjemnega pomena, zato je tudi njihova regeneracijska sposobnost velika. Tudi če bolezen uniči 75% vseh jetrnih celic ali pa jih odstranimo z operativnim posegom, bodo vse funkcije jeter še vedno potekale nemoteno, saj imajo preostale jetrne celice neverjetno sposobnost regeneracije.

Kopičenje strupov v maščobnem tkivu

Zaradi učinkovitega delovanja naših razstrupljevalnih organov se v našem telesu kopiči izredno majhna količina strupov. Obstaja pa nekaj izjem, med njimi tudi težke kovine in t.i. obstojna organska onesnažila – težko razgradljive, strupene kemikalije, kot so na primer nekateri pesticidi in nekatere kemikalije iz industrije. Te snovi se v okolju zadržujejo daljša časovna obdobja in se zato akumulirajo v tkivih živih organizmov, predvsem v maščobnem tkivu. Ljudje večino obstojnih organskih onesnažil zaužijemo z živalsko maščobo, saj se le-ta kopičijo po prehranski verigi in jih je zato v živilih živalskega izvora več kot v rastlinskih živilih, del pa jih v naše telo vstopi tudi z dihanjem (pri čemer je vrednost teh onesnažil v notranjih prostorih večinoma višja kot zunaj).

Obstojna organska onesnažila se tudi pri nas kopičijo v maščobnem tkivu in njihova koncentracija z leti počasi narašča. Njihova prisotnost v telesu je povezana s težavami v reprodukciji in hormonskim neravnovesjem, rakavimi spremembami in spremembami v imunskem sistemu. Z zelo hitro in drastično izgubo telesne mase, se lahko v kri sprosti večji del omenjenih toksinov, ki jih telo ne utegne izločati iz telesa, zato se priporoča, da ob hujšanju telesno težo izgubljamo počasi in postopoma. Še posebej pomembno pa je, da se hujšanja ne lotimo med nosečnostjo, saj lahko toksini, sproščeni v kri, prehajajo tudi na še nerojenega otroka.

Prehrana za razstrupljanje?

Večina razstrupljevalnih diet temelji na pogostejšem uživanju določenega sadja ali zelenjave in izogibanju predelanih živil, sladkorja, mastnih živil itn., ali pa celo popoldni izključitvi trde hrane. Študije so pokazale, da nobeno sadje in zelenjava ne more zares »razstrupiti« našega telesa, vendar pa lahko ima njuno pogostejše uživanje veliko drugih prednosti, saj varuje naše zdravje in telo ščiti pred zunanjimi in notranjimi stresnimi dejavniki. Pri tem velja poudariti, da je veliko bolj zdravo uživanje raznolikega sadja in zelenjave, saj lahko le tako dobimo cel spekter koristnih snovi. Prav tako Evropska agencija za varno hrano (EFSA) ni odobrila nobene prehranske trditve v zvezi z razstrupljanjem, saj znanost ni postregla z nobenim dokazom, da bi kakšna snov v našem telesu delovala na ta način. Manjše uživanje sladkorja in predelanih živil nas prav tako ne bo razstrupilo, bo pa pripomoglo k bolj zdravi telesni teži, manjši možnosti za razvoj srčno-žilnih bolezni in diabetesa.

V izogib zaužitju in večji akumulaciji obstojnih organskih onesnažil in težkih kovin lahko največ naredijo za to pristojne organizacije, ki lahko omejijo ali prepovejo uporabo teh snovi v kmetijstvu in industriji, nekaj malega pa vendarle lahko naredimo sami: Izogibajmo se mastnim kosom mesa in živalski maščobi, velikim ribam, kot sta npr. losos in tuna in ju zamenjajmo z manjšimi ribami nižje na prehranjevalni verigi (sardele, skuše, slaniki), pa tudi sicer vsaj občasno namesto mesa raje pojejmo obrok stročnic.

Za konec si zapomnimo, da nam občasna »razstrupljevalna« kura ne bo prav veliko pomagala, če se sicer vsakodnevno prehranjujemo nezdravo. Samo dolgoročna sprememba prehrane, dovolj vode in gibanja nas lahko zares »razstrupijo« in izboljšajo naše zdravje.

Viri in dodatna literatura

  • BTinsley, G., Urbina, S., Santos, E., Villa, K., Foster, C., Wilborn, C., & Taylor, L. (2018). A Purported Detoxification Supplement Does Not Improve Body Composition, Waist Circumference, Blood Markers, or Gastrointestinal Symptoms in Healthy Adult Females. Journal of dietary supplements, 1-10.
  • Kim, J. A., Kim, J. Y., & Kang, S. W. (2016). Effects of the Dietary Detoxification Program on Serum γ-glutamyltransferase, Anthropometric Data and Metabolic Biomarkers in Adults. Journal of lifestyle medicine, 6(2), 49.
  • Klein, A. V., & Kiat, H. (2015). Detox diets for toxin elimination and weight management: a critical review of the evidence. Journal of human nutrition and dietetics, 28(6), 675-686.
  • http://www.who.int/foodsafety/areas_work/chemical-risks/pops/en/ (avgust 2018)
  • La Merrill, M., Emond, C., Kim, M. J., Antignac, J. P., Le Bizec, B., Clément, K., ... & Barouki, R. (2013). Toxicological function of adipose tissue: focus on persistent organic pollutants. Environmental health perspectives, 121(2), 162.