Pogosto v teh prazničnih dneh uživamo meso in mesne izdelke, pirhe (pobarvana jajca), potico, kruh in hren. V povprečju zaužijemo preveč energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane. Zato je še posebej pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. Pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, vključimo pa tudi dovolj dnevne telesne dejavnosti. Obroki, ki so sestavljeni iz teh jedi, so bogat vir energije, maščob, še posebej zdravju škodljivih maščob, soli in aditivov.

Če bi obilno jedli samo za praznike, ne bi tvegali

Prehrana med prazniki bistveno ne vpliva na povečanje telesne teže, prav tako nima drugih dolgoročnih posledic za zdravje. Večjo pozornost pri prehrani pa je treba nameniti bolnikom in tistim, ki se morajo držati predpisanega načina prehranjevanja.

Tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v »zdrave izbire« po recepturi. Vseeno pa smo lahko malce bolj zmerni tudi pri pripravi teh dobrot. Če recimo pečemo potico, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Priporočamo, da v času velike noči ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi že v trgovini. Uživajmo zmerne količine šunke (manj mastne, odstranjena vidna maščoba), potice, jajc in hrena, poleg tega pa vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo potem manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega. Paziti moramo tudi na pitje. Ne pretiravajmo s sladkanimi aromatiziranimi pijačami, energijskimi napitki in posebej z alkoholnimi pijačami.

Pomembno je, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. To so energijsko bogata živila, z veliko maščob, sladkorja in soli. Praviloma taka hrana vsebuje tudi malo vlaknin. Prav taka živila pa se najpogosteje pojavijo na naših prazničnih krožnikih.

Koliko jajc lahko pojemo?

Jajca so v priporočenih količinah in pogostosti del uravnotežene prehrane, saj vsebujejo beljakovine visoke biološke vrednosti  ter veliko vitaminov (A, D, E, B1, B2, B12 in folno kislino) in mineralov (železo, cink, kalcij, jod in selen). Vsebujejo tudi holin, ki je pomembno hranilo pri razvoju možganov in je zato še zlasti pomemben v prehrani nosečnic in doječih mamic. Zaradi vsebnosti holesterola (približno 250 mg/jajce) in neželenih nasičenih maščob, jih v prehrani kljub vsemu delno omejujemo. Na tedenski ravni pri zdravih osebah priporočamo nekje tri do pet jajc, odvisno od ostalih živil, ki jih vključujemo v dnevne jedilnike. Pri tem je treba upoštevati tudi jajca, ki so že prisotna v živilih. Res je tudi, da na vrednosti maščob v krvi bolj vpliva prisotnost nasičenih in trans maščobnih kislin v prehrani kot holesterola. Ne glede na to, priporočila navajajo, da naj ne bi zaužili več kot 300 mg holesterola na dan. Kljub temu pa naj bodo na vnos holesterola pozorni predvsem tisti, ki imajo povišane vrednosti holesterola v krvi.

Hren

Hren je najpogosteje povezan s praznovanjem velike noči in ga v tem času tudi redno vključujemo v jedilnike. Zaradi svojega značilnega okusa, arome in zaradi svoje hranilne sestave bi bil hren lahko odličen dodatek k naši vsakodnevni prehrani tekom celega leta. Z vidika hranilne sestave korena hrena odlikujejo predvsem vsebnosti: prehranske vlaknine, vitamina C, kalijabakra in mangana. Tako je npr. C-vitamin pomemben pri delovanju imunskega sistema, druge sestavine v korenu hrena (glukozinolati in fenolne spojine) pa kažejo na njegovo antibakterijsko in antiseptično delovanje; ugotavlja se tudi njegov ugoden vpliv na prebavo in presnovo maščob.

Z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Ampak če so pred vrati velikonočni prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili, to pa naj ne bo vsak dan. Priporočamo vključevanje sadja in zelenjave v obroke ter več telesne aktivnosti, ki jo lahko izvajamo vsak dan (sprehod v naravi, tek, druge telesne aktivnosti).

Pri pretiravanju se lahko poslabša počutje, storilnost, pojavi se utrujenost, postanemo napihnjeni. V tem primeru popijmo kozarec navadne vode, ki ji dodamo žlico limoninega soka, ta običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebava se olajša tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo prehranske vlaknine in telesna dejavnost.

Z nobenim živilom ne smemo pretiravati. Ker so pred vrati prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili, kar pa naj ne bo vsak dan. Tako kot zaužitje ene porcije zelenjave nima pozitivnih učinkov na zdravje, tudi enkraten obilni in prehransko manj ustrezen obrok ne bo imel večjih dolgoročnih posledic za naše zdravje. Navkljub temu, da so prazniki povezani z dobro hrano in pijačo, ne pozabimo na priporočila glede velikosti porcije in sestave zdravega krožnika 

Naj prazniki ostanejo v lepem spominu

Pomembno je, da je hrana, ki jo ponudimo, varna. Večkrat pozabimo, da lahko tudi priprava jedi v domači kuhinji predstavlja tveganje za zdravje oziroma vir okužbe. Da bi to preprečili, je tudi v domačem okolju treba zagotoviti izvajanje osnovnih higienskih načel.

Izbiramo sveža, polnovredna živila. Vzdržujemo čistočo rok, kuhinjskih površin in pripomočkov. Ločujemo surovo in kuhano hrano, za različne jedi uporabljamo namenski pribor (žlice, vilice, nože, deske). Poskrbimo, da je hrana zadosti toplotno obdelana, tudi pri ponovnem pogrevanju hrane. Kuhane hrane ne puščamo pri sobni temperaturi več kot 2 uri, v namenskih posodah jo shranimo v hladilnik (pod 5°C). Zamrznjeno hrano odtaljujemo v hladilniku in ne pri sobni temperaturi.

Za barvanje jajc uporabljamo le temu namenjene barve ali naravna barvila (npr. čebulne olupke). Pobarvana jajca do uporabe shranimo v hladilniku. Jajca so lahko onesnažena z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, zato z vsakim jajcem ravnamo tako, kot da je z njimi onesnaženo. Pozorni smo na higieno rok! Napotki za higiensko ravnanje z jajci so na voljo na naslednji povezavi: https://www.nijz.si/sl/higiensko-ravnanje-z-jajci

Velikonočno šunko oziroma vsak mesni/ribji izdelek pripravimo po navodilih proizvajalca, preverimo ali ga je pred zaužitjem treba toplotno obdelati ali ne.  Svežo šunko ali drug mesni izdelek je treba kuhati do središčne temperature 70°C.

Hren, zelišča, drugo svežo zelenjavo ali sadje pred uporabo temeljito operemo pod tekočo pitno vodo.

Prehrano v prazničnih dneh doživljajmo pozitivno

Na koncu naj še opozorimo, da se na izredne razmere v povezavi covid-19 in vojno v Ukrajini mnogi odzovejo s pretirano zaskrbljenostjo ali občutki tesnobe. To vpliva na naše čustveno razpoloženje, v katerem lahko hrana predstavlja tolažbo. Lahko bomo veliko razmišljali o hrani, se prenajedali, čeprav dejansko ne bomo lačni. Praznično prenajedanje je pogosto tudi motiv za kasnejšo odločitev o hujšanju in različnih dietah. Raziskave kažejo, da lahko nestrokovno hujšanje, enolična prehrana ali modne diete celo škodijo zdravju. Zato praznike preživimo z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo, da kasnejše diete ne bodo potrebne. Raziskave so pokazale, da prazniki tako močno zaznamujejo naše prehranjevanje, da preko leta težje nadzorujemo telesno maso in se kljub vsemu posledično tudi zredimo. Dolgoročno to lahko vodi v debelost, ki pa ima lahko resne dejavnike za razvoj nekaterih kroničnih bolezni (npr. sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja). Lahko pa se tudi zgodi, da bomo izgubili tek in nas hrana ne bo zanimala. Oboje, še zlasti če smo ob tem opustili redno telesno dejavnost, vpliva na sestavo telesa (pojavi se izguba mišične mase in kopičenje maščob) in počutje, dolgoročno pa na slabše zdravstvene izide. Zato je v trenutkih, ko potrebujemo dobro delovanje imunskega sistema, ohranitev ali vzpostavitev optimalne prehrane ključnega pomena. Predvsem pa je pomembno, da v svoj življenjski slog vgradimo čim več pozitivnih dejavnikov zdravja v skladu s svojimi možnostmi in da pravilna  prehrana postane predvsem del užitkov v življenju in ne sredstvo tolažbe, nadzora ali celo samokaznovanja.

Ohranimo svoje običaje in pomislimo na ljudi, ki so sami

Velikonočne praznike različno doživljamo in imamo do njih tudi različen odnos. Nekaterim prihajajoči prazniki pomenijo več, drugim manj. Morda lahko to pri nekaterih ljudeh vzbudi neprijetne občutke, otožnost ali žalost, kar je do neke mere razumljivo. Če smo mi tisti, ki smo osamljeni ali doživljamo kakšno drugo stisko, pokličimo svoje bližnje ali prijatelje oz. pomislimo na druge možnosti za pogovor. Če pa imamo ljudi okoli sebe, pomislimo na tiste med nami, ki te sreče nimajo, namenimo jim klic ali spodbudno misel. Če je stiska zelo huda, poiščimo strokovno pomoč. Viri pomoči na področju duševnega zdravja so dostopni na povezavi, kjer lahko najdete obliko pomoči ali podpore, ki vam najbolje ustreza.