Danes v Sloveniji in po vsem svetu že petič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je osrednja tematika letošnjega svetovnega dne mladi in čebelarstvo. Svetovni dan čebel zaznamuje tudi nagrada Zlata čebela, ki bo letos podeljena drugič.

V ospredju svetovnega dne čebel se poudarja pomen čebel in drugih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, globalno preskrbo s hrano in odpravo lakote. Od opraševanja je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane. Čebele z opraševanjem kmetijskih rastlin zagotavljajo pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti male in družinske kmetije v državah v razvoju, imajo pa tudi pomembno vlogo pri ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti. Nujnost zaščite opraševalcev je jasna, saj jih posegi človeka v okolje ogrožajo, predvsem intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem. Zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči bivalno okolje čebel. Njihovo preživetje in razvoj vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. V Sloveniji imamo srečo, da se lahko s čebelo in njenim svetom pobliže spozna kdor koli in deluje kot čebelar, saj imamo za to primerne naravne okoliščine in zelo bogato znanje, tradicijo in izkušnje, ki jih širijo čebelarji. Že vrsto let posebno pozornost v obliki različnih dejavnosti namenjamo tudi ozaveščanju mladih o pomenu čebel in čebelarstva. Najbolj znan projekt je Tradicionalni slovenski zajtrk, pri katerem je med ena od glavnih sestavin.

Osrednjo obeležitev svetovnega dne čebel 2022 bo na državni ravni organizirala Čebelarska zveza Slovenije in bo v soboto, 21. maja, v Dolenjskih Toplicah. V organizaciji FAO bo prek avdiovideo prenosa potekala spletna okrogla miza z naslovom Zavzemimo se za čebele: praznovanje raznolikosti čebel in sistemov čebelarjenja. Sodelovali bodo strokovnjaki iz vseh regij sveta, ki bodo predstavili različne načine čebelarjenja ter raznolikost čebel in divjih opraševalcev. Udeleženci bodo letos razpravljali o problematiki pospešenega upadanja raznolikosti opraševalcev.

Zakaj ravno 20. maj?

Slovenija je 20. maj »poimenovala po čebelah« zaradi rojstnega dne Antona Janše, pionirja sodobnega čebelarstva in enega od največjih strokovnjakov za čebele. Bil je prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in že avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju.

Kranjska sivka

Kranjska sivka je avtohtona čebelja pasma, ki izstopa po svojem videzu. Ima vitko telo, temno rjave obročke zadka in sive dlačice na zadku. Je miroljubna, ne preveč dovzetna za ropanje s strani drugih, predatorskih čebel in zdravstveno zelo odporna. Zgodovinsko izhaja z Gorenjske in je zato pravi slovenski ponos.

Med

Ob Svetovnem dnevu čebel ne moremo mimo medu. Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele tako, da v cvetovih nabirajo nektar ali pa zbirajo izločke živih delov rastlin ali izločke živali na živih delih rastlin. Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo zoreti v satju. Človek je tisočletja dolgo med uporabljal kot edino sladilo. Med v največji meri sestavljajo ogljikovi hidrati, na njegovo hranilno sestavo pa v veliki meri vpliva tudi vrsta medu.

Danes na svetu letno pridelamo okoli 1,2 milijona ton medu, kar pa še vedno znaša le okoli 1% produkcije vseh sladkorjev. Največji proizvajalki medu sta Kitajska in Argentina, čeprav ga sami porabita le majhen delež. V Sloveniji smo veliki porabniki medu. V svetu spadamo na 3. mesto po porabi medu na prebivalca.

Ali veš?

• Tri od štirih svetovnih poljščin, iz katerih pridobivamo sadeže ali semena, ki jih ljudje uporabljajo za hrano, so vsaj delno odvisne od opraševalcev.
• Povečanje gostote opraševalcev in njihove raznolikosti povečuje donos pridelkov – opraševalci vplivajo na 35 odstotkov svetovnih kmetijskih zemljišč in podpirajo pridelavo 87 vodilnih svetovnih poljščin, namenjenih za prehrano.
• Prehrambeni pridelki, odvisni od opraševalcev, prispevajo k zdravemu prehranjevanju in hrani.
• Opraševalci so ogroženi – trajnostno kmetijstvo lahko zmanjša ogroženost opraševalcev, tako da pomaga pri diverzifikaciji kmetijske krajine in pri pridelavi uporablja ekološke postopke.
  
  

Vsak posameznik lahko prispeva k ohranjanju čebel in drugih opraševalcev:

• Na balkonih, terasah in vrtovih v okrasne namene zasejmo medovite cvetlice.
• Kupimo med in ostale čebelje pridelke pri najbližjem lokalnem čebelarju.
• Ozaveščajmo otroke in mladostnike o pomenu čebel in izrazimo podporo čebelarjem.
• Doma na balkonu, terasi ali vrtu postavimo svoje gnezdišče za čebele – lahko ga naredimo sami ali pa ga kupimo v trgovinah z opremo za hišo in dom.
• Ohranimo stare travnike z večjo pestrostjo rastlin in sejmo na travnike medonosne rastline.
• Na travnikih kosimo cvetoče rastline šele po njihovem cvetenju.
• Odstopimo primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel, saj bodo tako imele čebele ustrezno pašo, naše rastline pa bodo oprašene in bodo tako bogatejše obrodile sadove.
• Če je res potrebno, potem uporabljajmo čebelam neškodljive pesticide in škropimo v nevetrovnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se čebele umaknejo s cvetov.
• Mulčimo cvetoče rastline v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi, da po škropljenju ne privabljajo čebel.