Buče uvrščamo v botanično skupino bučevke (Cucurbitaceae). V Sloveniji poznamo več vrst buč, ki so lahko različnih oblik in barv, med katerimi prevladujejo oranžni odtenki. Najbolj pogoste so oljna buča, muškatna buča, hokaido buča in maslena buča. Buče izhajajo iz Južne Amerike in so v Evropo prišle v prvi polovici 16. stoletja. Buče rastejo na plezajočih steblih in se oprijemajo z viticami. V središču plodu se nahajajo semena oziroma bučnice.

Sestava buče in vplivi na zdravje

Bučno meso je bogato z vitaminom C, beta-karotenom – provitaminom A, vitaminom B6, folatom in kalijem. Poleg teh buče vsebujejo tudi druge biološko aktivne snovi kot so polisaharidi, steroli in beljakovine. Zaradi vsebnosti antioksidantov podpirajo zaščitne mehanizme telesa proti oksidativnemu stresu, pri katerem nastajajo prosti radikali.

V bučah se nahajajo semena, ki jih lahko uživamo kot prigrizek ali dodatek jedem, predelana pa so lahko tudi v bučno olje. Posušeno seme vsebuje od 35 do 55 % maščob, od tega 17 % nasičenih, 22 % enkrat nenasičenih in 61 % večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar predstavlja dokaj ugodno maščobno-kislinsko sestavo. Bučno olje vsebuje tudi veliko mineralov, vitamina E in fenolnih snovi.

Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g buče

  Hranilna vrednost v 100 g živila %PDV*
Energijska vrednost (kcal/kJ) 26 1 %
Skupne maščobe (g) 0 0 %
-          Nasičene maščobe (g) 0 0 %
Ogljikovi hidrati (g) 5 2 %
-          Sladkorji (g) 5 5 %
Beljakovine (g) 1 3 %
Prehranske vlaknine (g) 1 3 %
Vitamini in minerali    
Vitamin C (mg) 14 18 %
Vitamin A (µg) 116 14 %
Vitamin B6 (mg) 0,2 11 %
Folat (µg) 17 9 %
Kalij (mg) 407 20 %

 *%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.

Nasveti za uporabo

Užitne buče prepoznamo po tem, da ko jih poskusimo (lahko tudi že surove), njihovo meso ne vsebuje grenkega kukurbitacina. Uporabna je cela buča in je zato ni potrebno lupiti. Posebej dobre so v bučnih juhah, lahko jih spečemo in uporabimo kot alternativo pečenemu krompirju ali ocvrtemu krompirčku, oziroma jo pripravimo kot prilogo v obliki bučnega pireja. Buče imajo lahko rahlo sladkast okus in aromo po oreških, zato jih lahko uporabimo tudi v sladicah.

Pečeno jo lahko pripravimo tudi v smoothiju, idejo za recept si lahko ogledte v spodnjem videu.

Recept: Smoothie iz muškatne buče in ovsenih kosmičev

 

Skladiščenje

Nekatere buče lahko skladiščimo v mrzlem in temnem prostoru zelo dolgo časa – tudi do 12 mesecev.

Viri in dodatna literatura

  • OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano (IJS). URL: http://www.opkp.si
  • Patel S. Pumpkin (Cucurbita sp.) seeds as nutraceutic: a review on status quo and scopes. Mediterranean Journal of Nutrition and Metabolism. 2013;6(3):183-9.
  • USDA Branded Food Products Database- United States Department of Agriculture (USDA). URL: https://ndb.nal.usda.gov/ndb/search{Patel, 2013 #6083}
  • Yadav M, Jain S, Tomar R, Prasad GB, Yadav H. Medicinal and biological potential of pumpkin: an updated review. Nutr Res Rev. 2010;23(2):184-90.