Slovenija se uvršča med države, za katere je značilen toleranten odnos do pitja alkohola in opijanja. Alkohol je pri nas lahko dostopen, tako finančno (npr. nizke cene alkohola, promocijske akcije …) kakor tudi fizično (npr. v trgovinah barih, doma …). Do alkohola brez težav dostopajo tudi mladostniki. Pitje alkohola je vpeto v našo kulturo in običaje, alkohol pa je pogost spremljevalec različnih družinskih in družabnih dogodkov.

V svetu približno 40 % ljudi, starih 15 let in več, pije alkohol. V Evropi še več, skoraj 60 %, v Sloveniji pa kar 80 %. Slovenija se uvršča tudi med države z najvišjo porabo alkohola. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 64 let, vsaj enkrat na leto pije na način, s katerim tvega pojav škodljivih posledic alkohola. Toleranten odnos odraslih do alkohola se prenaša na mladostnike, ki so po večini kazalnikov pitja alkohola nad evropskim povprečjem.

Alkohol je v Sloveniji eden večjih javnozdravstvenih problemov. V povprečju vsak dan zaradi vzrokov, ki so povezani samo s pitjem alkohola, umrejo tri osebe. 

Ali varno/netvegano pitje alkohola obstaja? 

Ne. Načeloma velja, da več, kot popijemo ob eni ali več priložnostih, večjemu tveganju izpostavljamo sebe, svojo družino in druge.

Že v nekaj minutah po pitju alkoholne pijače alkohol vstopi v krvni obtok, ki ga prenese po telesu in vpliva na delovanje vseh organov, še zlasti osrednjega živčevja. Alkohol moti komunikacijske poti v možganih in upočasni njihovo delovanje. Spremeni se lahko posameznikovo čustvovanje, mišljenje, razpoloženje in vedenje, upočasnijo telesne reakcije ter zmanjša sposobnost jasnega razmišljanja, usklajenega gibanja in spominjanja. Dolgotrajno pitje alkohola neugodno vpliva na delovanje vseh sistemov človeškega telesa.

O varnem pitju alkohola tako ne moremo govoriti, govorimo lahko le o pitju alkohola z manj ali več tveganja za posameznika in druge oziroma o mejah manj tveganega pitja alkohola, ki veljajo le za zdrave odrasle osebe (ne pa veljajo za otroke, mladostnike, ženske, ki načrtujejo nosečnost, nosečnice, matere, ki dojijo, voznike, bolne, ….). Če posameznik pije tako kot opredeljujejo te meje, je tveganje za negativne posledice pitja alkohola verjetno nizko; če pije več alkohola, kot opredeljujejo te meje, pa se tveganje za negativne posledice povečuje. Navedene meje niso priporočila za pitje, so pa v pomoč pri oceni pitja.

Meje manj tveganega pitja alkohola veljajo za zdrave odrasle osebe.

Kaj pa otroci in mladostniki?

Mladostništvo je razvojno obdobje, v katerem se možgani intenzivno razvijajo. Še nedokončan razvoj možganov pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano, iščejo izzive in  preizkušajo novosti.

Otroci in mladostniki so zaradi vseh razvojnih sprememb bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Alkohol je nevrotoksičen, kar pomeni, da je škodljiv za možgane. Raziskovalci ugotavljajo, da pri nižji starosti ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola. Poleg tega še nedokončan razvoj predelov v možganih, ki so vpleteni v razvoj zasvojenosti, pripomore k temu, da bo mladostnik prej razvil zasvojenost v primerjavi z odraslo osebo. Zato za otroke in mladostnike velja, naj alkohola ne pijejo. Vsako pitje alkohola pri otrocih in mladostnikih je tvegano, zato za njih meje manj tveganega pitja alkohola ne veljajo.

Alkohol vpliva na razvoj možganov otrok in mladostnikov in lahko privede do trajnih škodljivih vplivov na miselne sposobnosti (npr. spomin, pozornost, učenje). 

Opravljene so bile številne študije, v katerih so raziskovalci proučevali ukrepe za spodbujanje nepitja alkohola med mladostniki. Pri tem so raziskovali, kako stališča odraslih do pitja alkohola mladostnika vplivajo na mladostnikovo odločitev za pitje. Ugotovili so, da so najkasneje (pri višji starosti) in najmanj alkohola pili mladostniki, katerih starši so:

• imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike;
• postavili jasne meje;
• si vzeli čas in se pogovarjali z mladostnikom;
• z mladostnikom preživljali in skupaj načrtovali prosti čas;
• se zanimali za mladostnika (vedeli, kje je, kaj počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmišlja);
• podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja;
• mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.

Otroci staršev, ki so do alkohola kritični, pijejo manj alkohola. Nejasne meje ter prepovedi brez razlage ne delujejo.

Starši in odrasli naj se z mladostniki pogovarjajo o problematiki alkohola. Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se ne podcenjuje mladostnikovega mnenja in se ga ne obsoja ter da so mu odrasli v kritičnih situacijah v oporo. Več o tem, kako mladostniku stati ob strani, predvsem kadar je v stiski, lahko preberete tukaj. Mladostniku lahko kot vir pomoči ponudite tudi spletno svetovalnico za mlade tosemjaz.net. 

Je v katerem obdobju nosečnosti pitje alkohola lahko varno?

Ne. V nosečnosti ni varnega obdobja za pitje alkoholnih pijač.

Alkohol lahko škodi otroku, ki se razvija, skozi celotno nosečnost.

Alkohol, ki ga z alkoholno pijačo zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. V nasprotju z mamo ima otrok omejene zmožnosti presnove alkohola, ki zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje.

Ker se otrok razvija in raste skozi celo nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj njegovih organov in tkiv kadarkoli v nosečnosti, tudi še preden ženska ve, da je noseča. Na učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost.

Pitje alkohola med nosečnostjo lahko privede do številnih negativnih posledic, kot so npr. spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Ker je vsaka nosečnost drugačna, tveganja posledic izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti, ne moremo predvideti. Na težo in obseg posledic pri otroku poleg količine popitega alkohola, pogostosti ter časa pitja v nosečnosti vplivajo še drugi dejavniki, kot je na primer materino zdravstveno stanje, prehrana, genetski dejavniki.

Zato velja, da je za ženske, ki načrtujejo nosečnost, in nosečnice vsako pitje alkohola tvegano, in za njih meje manj tveganega pitja ne veljajo. Pitje alkoholnih pijač pa je odsvetovano tudi materam, ki dojijo.

Meje manj tveganega pitja alkohola za otroke in mladostnike, ženske, ki načrtujejo nosečnost, in nosečnice ne veljajo. Za njih velja 0,0 alkohola.

Pitje katerekoli pijače, ki vsebuje alkohol, med nosečnostjo ni varno. Tudi vseh vin, piv in mešanih alkoholnih pijač. Nekatere mešane gazirane alkoholne pijače vsebujejo celo več alkohola kot pivo.

Novejše raziskave opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove pivske navade. Raziskave tudi kažejo, da ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ali jih podpirajo v nosečnosti brez alkohola, tudi pogosteje ne pijejo alkohola skozi celo nosečnost. Najvarneje je, da bodoča starša alkohola ne pijeta.

Alkohol in rak – sta povezana?

Čeprav znanstveniki že več desetletij vedo za vlogo alkohola pri nastanku raka in je Svetovna zdravstvena organizacija alkohol prvič uvrstila med rakotvorne snovi že leta 1987, pa je ta vidik alkohola v javnosti še vedno premalo prepoznan. Alkohol, ki se v telesu razgradi v drugo rakotvorno snov, acetaldehid, povečuje tveganje za nastanek raka, saj poškoduje celice, povečuje škodo, ki jo povzroča kajenje, z zvišanjem ravni hormona estrogena pa vpliva na razvoj raka dojke. Tveganje za raka povečujejo vse alkoholne pijače, vključno z rdečim in belim vinom, pivom, koktajli, likerji idr., ker vse vsebujejo alkohol (etanol).

Alkohol je dokazano vzročno povezan s sedmimi raki, med njimi tudi z rakom debelega črevesa in danke, poleg raka ustne votline in žrela, grla, požiralnika in jeter ter dojke (pri ženskah).

Tveganje se pri vseh rakih povečuje z večanjem količine popitega alkohola, vendar se za nekatere rake tveganje poveča že ob pitju manjših količin alkohola (manj kot ena pijača na dan), kot na primer rak dojke. Zato se velik delež, z alkoholom povezanih rakov, pojavlja tudi pri tistih, ki ne pijejo čez meje manj tveganega pitja alkohola. O varni meji pitja pri vplivu na raka ne moremo govoriti.

Raziskave kažejo, da se veliko ljudi tega tveganja ne zaveda, saj jih le nekaj manj kot polovica pitje alkohola povezuje z nastankom raka.

Manj alkohola ko popijete, manjše je vaše tveganje za raka!

Ali obratno: Več alkohola ko popijete, večje je vaše tveganje za raka.

Pijače, ki se v Sloveniji oglašujejo kot brezalkoholne (npr. brezalkoholno pivo) lahko vsebujejo alkohol

Po slovenski zakonodaji je alkoholna pijača opredeljena kot vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola (Zakon o omejevanju porabe alkohola, Uradni list RS, št. 15/03 in 27/17), med brezalkoholna piva pa spadajo piva z 0,5% ali manj alkohola (Pravilnik o kakovosti piva, Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-1 in 58/02-ZMR-1).

To pomeni, da se določena pijača, ki vsebuje do 1,2 volumska odstotka alkohola, lahko oglašuje kot brezalkoholna pijača. Zato ne moremo trditi, da vsa piva, ki so oglaševana kot brezalkoholna, tudi v resnici ne vsebujejo alkohola, kar lahko potrošnika zavede. To je sicer pijača z nizko vsebnostjo alkohola, vendar je alkohol v teh pijačah prisoten, posameznik ga s pitjem zaužije in zaužiti alkohol vpliva na posameznikovo presojo, mišljenje in ravnanje. Izjema so piva, ki imajo na embalaži navedeno 0,00 % vol alkohola in so res brezalkoholna pijača.

Pitje brezalkoholnega piva, ki vsebuje 0,5 % alkohola ali manj, je v primerjavi s pitjem piva z višjo vsebnostjo alkohola, sicer manj tvegana izbira, saj oseba pri isti popiti količini pijače v telo vnese manj čistega alkohola, kar posledično pomeni manjše tveganje za škodo. Vendar z vidika varovanja zdravja nobena količina alkohola ni varna. Govorimo lahko le o mejah manj tveganega pitja, pri katerih je tveganje za škodo manjše, ni pa odsotno.

S pitjem brezalkoholnega piva se otroci in mladostniki lahko navajajo na okus piva, pri nekaterih ranljivih osebah, kot so osebe, ki so bile zasvojene in trenutno abstinirajo, pa poveča željo po pitju alkoholnih pijač. Kot taka menimo, da brezalkoholna piva ne pomenijo zdrave alternative in dolgoročno ne pripomorejo k oblikovanju kritičnega odnosa do pitja alkohola in opijanja.

Kakšna je energijska vrednost alkoholnih pijač?

Alkoholne pijače so energijsko bogata, a hranilno revna živila. To pomeni, da boste ob zaužitju alkohola v svoje telo vnesli le kalorije, ne pa tudi hranljivih snovi, ki bi jih drugače dobili ob zaužitju hrane. Tako je skupna točka pivu, vinu ter žganim pijačam alkohol, ki ima takoj za maščobami najvišjo energijsko vrednost. En gram maščobe namreč vsebuje 37 kJ (9 kcal), en gram alkohola (etanola) pa 29 kJ (7 kcal). Alkohol sicer ne uvrščamo med hranila, kljub temu pa njegovo uživanje pomembno prispeva k skupnemu dnevnemu energijskemu vnosu.

Ker v večini primerov na alkoholnih pijačah podatek o energijski vrednosti ni naveden (izjema so nekatera piva), je bil v okviru programa Veš, kaj piješ? ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, razvit poseben algoritem za ocenjevanje energijske vrednosti.

S skeniranjem črtne kode znotraj aplikacije VešKajJeš lahko v mobilni aplikaciji preverite energijsko vrednost izdelka in vsebnost volumskega odstotka alkohola, poleg tega boste lahko z drsnikom preverili, koliko meric alkohola popijete z določeno količino posamezne alkoholne pijače. Video demonstracija je na voljo na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=ri1W5Xe-8Pc

Kako naj zmanjšam svoje pitje in povečam nadzor nad popito količino alkohola?

Nadzor nad popito količino alkohola lahko povečamo na več načinov, nekaj jih navajamo v nadaljevanju:

• Štetje popitih meric alkohola. Beležite, koliko alkohola popijete, in popito količino pretvorite v standardne merice alkohola. Vnaprej si postavite cilj, ki ga želite doseči (npr. ob eni priložnosti ne več kot 2 merici alkohola).

• Izogibanje tveganim situacijam. Dogodkom, kjer je prisotno opijanje, se poskusite izogniti. Ne dovolite, da vam dotočijo kozarec, še preden je prazen, saj boste tako izgubili nadzor nad tem, koliko alkohola ste že popili.
• Prepoznavanje sprožilcev pitja. Skušajte prepoznati situacije, ki pri vas spodbudijo pitje alkohola, in si pripravite načrt, kako preusmeriti misli in se pitju izogniti. Če se želja po pitju še vedno pojavi, pomislite na razloge, zaradi katerih ste se odločili, da ne boste pili oz. da boste pili manj.
• Preživljanje prostega časa brez alkohola. Preživljajte prosti čas z aktivnostmi, ki ne vključujejo alkohola in krepijo zdrav življenjski slog (telesna dejavnost, hobiji). Spomnite se aktivnosti, ki vas veselijo ali so vas včasih veselile in jih obudite.
• Podpora družine in bližnjih. Svojo družino in najbližje prijatelje seznanite s tem, da želite zmanjšati pitje alkohola in jih prosite za podporo. Lahko se dogovorite, da skupni čas preživljate brez alkohola ali da vam ne ponujajo alkoholnih pijač.
• Obvladovanje pritiska družbe. Pravico imate, da zavrnete alkohol. To lahko storite na različne vljudne načine brez dodatnih pojasnil (npr. »Ne, hvala.«, »Ne želim.«, »Ne, sedaj ne bom pil/a alkohola.«), podobno kot bi to storili za hrano, ki je ne želite ali ne smete jesti.
• Vztrajnost in (po potrebi) iskanje strokovne pomoči. Če ste že poskušali zmanjšati pitje alkohola in pri tem niste bili uspešni, poskusite znova, lahko pa poiščete tudi strokovno pomoč (viri pomoči so navedeni v nadaljevanju). 

Alkohol je toksična snov, zato je na njegove učinke ranljiv prav vsak, ki ga pije.

Čim manj = tem bolje, najbolje pa 0,0!

Vas zanima, ali pijete preveč? Kratek vprašalnik lahko izpolnite tukaj.

Pomoč je na voljo

Imate občutek, da vam alkohol povzroča preglavice? Se s težavami alkohola spopadajo vaši bližnji? Po nasvet se lahko obrnete na strokovnjake iz vašega centra za socialno delo,  na ljudi iz  društva v vaši regiji oziroma na splošnega zdravnika ali psihologa v vašem zdravstvenem domu.

Viri pomoči so zbrani na spletni strani SOPA in MOSA.

Če bi želeli prebrati več:

• Spletni portal MOSA
• Gradiva dostopna na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje in projekta SOPA.