Ob mednarodnem dnevu polnozrnatih žit opozarjamo na pomen vključevanja polnozrnatih živil v vsakodnevno prehrano. Kljub številnim dokazanim prehranskim prednostim in ugodnim povezavam z zdravjem, je njihov vnos v številnih evropskih državah še vedno prenizek. Že razmeroma majhne spremembe prehranskih navad, kot je pogostejše nadomeščanje izdelkov iz bele moke s polnozrnatimi, pa lahko dolgoročno prispevajo k boljšemu zdravju.
Zakaj so polnozrnata žita pomembna?
Polnozrnata žita so pomemben del uravnotežene prehrane. Za razliko od rafiniranih ('belih') žit vsebujejo vse tri osnovne dele žitnega zrna: otrobe, kalček in endosperm. Prav v otrobih in kalčku se nahaja pomemben delež hranil in drugih koristnih snovi, ki se med postopkom rafiniranja v veliki meri odstranijo. Pomen uživanja polnozrnatih žit presega zgolj njihov prispevek k vnosu prehranskih vlaknin. Raziskave namreč kažejo, da so ugodni učinki polnozrnatih žit na zdravje povezani s kombinacijo različnih hranil in bioaktivnih snovi, ki jih vsebujejo.
Slika 1: Razlika v vsebnosti vitaminov in mineralov med rafiniranimi in polnozrnatimi izdelki
Nizek vnos polnozrnatih žit predstavlja pomemben prehranski dejavnik tveganja
Neustrezna prehrana je eden ključnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Po podatkih obsežne raziskave Global Burden of Disease je prenizek vnos polnozrnatih žit drugi najpomembnejši prehranski dejavnik tveganja za umrljivost na svetovni ravni, takoj za previsokim vnosom natrija.
Slika 2: Letno število smrti na svetovni ravni, pripisljivih posameznim prehranskim dejavnikom tveganja (Afshin A. in sod. (2019))

Večji vnos polnozrnatih žit je povezan z manjšim tveganjem za razvoj nekaterih kroničnih bolezni in prezgodnjo umrljivost. Raziskave kažejo, da je že uživanje približno 50 gramov polnozrnatih žit dnevno povezano z:
• približno 25 % manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2,
• 20 % manjšim tveganjem za umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja,
• 12 % manjšim tveganjem za umrljivost zaradi raka,
• 15 % manjšim tveganjem za umrljivost zaradi vseh vzrokov.
Kljub ugodnim povezavam z zdravjem, je uživanje polnozrnatih žit v Evropi še vedno nezadostno. Po podatkih Global Dietary Database, povprečni dnevni vnos 50 gramov polnozrnatih žit ni dosežen v kar 16 od 27 držav članic Evropske unije. Mednje spada tudi Slovenija, za katero je ocenjen povprečni dnevni vnos 18 gramov.
Kako prepoznati polnozrnata živila?
Prepoznavanje polnozrnatih živil ni vedno enostavno, saj temnejša barva izdelka ali visoka vsebnost prehranskih vlaknin še ne pomenita, da živilo vsebuje polnozrnata žita. Prav tako izrazi, kot so »večzrnato«, »s semeni« ali »z otrobi«, ne zagotavljajo, da gre za polnozrnat izdelek.
Pri izbiri je zato pomembno preveriti predvsem seznam sestavin, kjer naj bodo polnozrnate sestavine navedene na začetku seznama, saj njihovo višje mesto na seznamu sestavin pomeni tudi večji delež v živilu. Polnozrnata živila so dober vir prehranskih vlaknin. Vendar vsebnost prehranske vlaknine v izdelku ni zanesljiv pokazatelj, da so v živilu polnozrnata žita, saj jih živilo lahko vsebuje tudi zaradi dodanih otrobov ali semen. Zato je ključno preverjanje seznama sestavin. Ker poimenovanje polnozrnatih živil v Evropski uniji še ni povsem poenoteno, prav tako ni enotnega uradnega evropskega simbola za njihovo prepoznavanje, je preverjanje sestavin in njihovega deleža iz označb živil še posebej pomembno.
Kako povečati vnos polnozrnatih žit?
Za povečanje vnosa polnozrnatih žit niso potrebne velike spremembe prehranskih navad. Pomembno je predvsem, da izdelke iz rafiniranih ('belih') žit čim pogosteje nadomestimo s polnozrnatimi različicami. Namesto belega kruha lahko pogosteje izberemo polnozrnatega, bele testenine zamenjajmo s polnozrnatimi, v prehrano pa vključimo tudi ovsene kosmiče, ješprenj, ajdo in druga polnozrnata žita oziroma žitne izdelke.
Polnozrnata živila so lahko del različnih obrokov, od zajtrka do večerje. Njihovo redno vključevanje prispeva k večji prehranski kakovosti jedilnika in predstavlja enega izmed preprostih korakov k bolj uravnoteženi prehrani.
Mednarodni dan polnozrnatih žit je tako priložnost za razmislek o vsakodnevnih prehranskih izbirah. Pogostejše poseganje po polnozrnatih živilih je preprosta sprememba, ki lahko dolgoročno pomembno prispeva k ohranjanju zdravja.
Do bolj informiranih izbir tudi z aplikacijo VešKajJeš
Pri izbiri živil nam je lahko v pomoč tudi brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, ki omogoča enostaven dostop do informacij o prehranski sestavi živil s skeniranjem črtne kode. V prihodnjem letu bo predvidoma na voljo nadgrajena aplikacija, ki bo po novem vključevala tudi podatke o vsebnosti prehranskih vlaknin v posameznem živilu. Čeprav vsebnost prehranskih vlaknin sama po sebi še ne pomeni, da je živilo polnozrnato, predstavlja pomembno informacijo pri izbiri živil, saj je prav višja vsebnost prehranskih vlaknin ena ključnih prehranskih razlik med polnozrnatimi in rafiniranimi ('belimi') žitnimi izdelki. Z vključitvijo podatkov o prehranskih vlakninah bo aplikacija VešKajJeš potrošnikom omogočila lažjo primerjavo živil in jim tako pomagala tudi pri izbiri prehransko ustreznejših izdelkov.
Dodatne vsebine o tematiki na voljo na Prehrana.si:
• Polnozrnata žita
• Zamenjajmo bel kruh s polnozrnatim
• Zdrav polnozrnat zajtrk
• Prehranske vlaknine
• Rezultati raziskave: Zaužijemo premalo prehranske vlaknine
Viri
1. Whole Grain Initiative (2024). Consumption of Whole Grain: Factsheet: https://www.wholegraininitiative.org/images/2025/WGI%20Factsheet%20-%20Whole%20Grains_Final%20version%20-%202024.pdf
2. Afshin A. in sod. (2019). Health effects of dietary risks in 195 countries, 1990–2017. The Lancet. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)30041-8
3. Reynolds A. in sod. (2019). Carbohydrate quality and human health: a series of systematic reviews and meta-analyses. The Lancet. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)31809-9
4. European Commission (2021). Whole grain intake across European countries: https://knowledge-for-policy.ec.europa.eu/health-promotion-knowledge-gateway/whole-grain-5_en













