Drugi november že tradicionalno obeležujemo kot svetovni dan vitamina D. Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, od novembra do aprila nastajanje vitamina D v koži na našem geografskem območju praktično zastane, glavni vir pa postane prehranski vnos ter dopolnjevanje prehrane. Raziskave so v preteklosti pokazale, da ima v jesensko-zimskem obdobju pomanjkanje vitamina D kar okrog 80 % odraslih prebivalcev Slovenije. Ta izziv so naslovile lani objavljene Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki zdravim odraslim do 65. leta v obdobju od oktobra do aprila priporočajo dnevno dodajanje 800–1000 IE (20–25 mikrogramov) vitamina D, starejšim od 65 let pa 1000–2000 IE (25–50 mikrogramov). Inštitut za nutricionistiko je obseg dopolnjevanja prehrane z vitaminom D pri odraslih preverjal v okviru novo vzpostavljenega monitoringa Nutri-PLUSE. Preliminarni rezultati kažejo, da je v zadnjem letu samostojne pripravke vitamina D vsaj občasno uporabljala približno polovica odraslih, ob upoštevanju večkomponentnih izdelkov pa okoli 70 %. Hkrati pa rezultati kažejo, da mnogi vitamina D ne dodajajo redno, da nekateri uporabljajo prenizke, drugi pa previsoke odmerke, in da delež uporabnikov spomladi upade še pred koncem obdobja, ko je dodajanje priporočeno. Prebivalcem je za presojo lastnih potreb še naprej brezplačno na voljo spletni kalkulator vnosa vitamina D na portalu www.prehrana.si.

Vitamin D je najbolj poznan po svoji vlogi pri zdravju okostja, vse bolj pa se poudarja tudi njegov pomen za delovanje imunskega sistema in mišic. Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi vitamin D nastaja v koži, med novembrom in aprilom pa je intenziteta UV-B žarkov pri nas prenizka, zato je takrat glavni vir vitamina D prehrana. Ker običajna prehrana vsebuje le nekaj mikrogramov vitamina D na dan, je za večino prebivalcev v tem obdobju smiselno dodajanje vitamina D s prehranskimi dopolnili ali zdravili.

Dopolnjevanje prehrane v Sloveniji je zelo pogosto in tudi povezano z javno-zdravstvenimi izzivi. V okviru raziskovalnega projekta NutriSom je Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo UL in Fakulteto za zdravstvene vede v Celju razvil posebno orodje za spremljanje obsega dopolnjevanja prehrane pri odraslih. Orodje je bilo prvič testirano v obdobju 2025–2026, kar predstavlja začetno točko ob vzpostavitvi rednega sistematičnega obdobnega spremljanja uporabe prehranskih dopolnil Nutri-PLUSE v okviru nacionalnega raziskovalnega programa »Prehrana in javno zdravje«. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »V pilotni raziskavi smo v štirih sezonskih valovih med junijem 2025 in marcem 2026 anketirali več kot 1.600 odraslih prebivalcev Slovenije in podrobno popisali, katere izdelke z vitaminom D uporabljajo. Ugotovili smo, da je v zadnjem letu samostojne pripravke vitamina D vsaj občasno uporabljala približno polovica odraslih, vsaj enkrat tedensko pa slaba tretjina. Če upoštevamo tudi večkomponentne izdelke, je izdelke z vitaminom D uporabljalo kar 70 % odraslih. Dodajanje vitamina D je torej postalo običajna praksa, kar je v primerjavi z našimi raziskavami pred desetletjem velik napredek. Pogostejše je med ženskami kot med moškimi in med starejšimi odraslimi. V skupini starih od 60 do 70 let vitamin D dodajata skoraj dve tretjini, med mladimi odraslimi pa manj kot polovica. Opažamo tudi precejšnja sezonska nihanja: decembra je vitamin D uporabljalo precej več odraslih kot marca, čeprav smernice priporočajo dodajanje vse do konca aprila. Mnogi z dodajanjem torej prenehajo prezgodaj.«

Prve Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki jih je pripravila delovna skupina strokovnjakov pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so bile objavljene novembra 2025. Namenjene so predvsem zdravim prebivalcem, jasna priporočila pa prinašajo tudi zdravstvenim delavcem. Smernice zdravim odraslim do 65. leta v obdobju od oktobra do aprila priporočajo dnevno dodajanje 800–1000 IE (20–25 mikrogramov) vitamina D, starejšim od 65 let pa 1000–2000 IE (25–50 mikrogramov). Pripravke je priporočljivo jemati vsak dan v priporočenih odmerkih in ne v večjih odmerkih na daljša časovna obdobja. Osebe s čezmerno telesno maso in debelostjo potrebujejo približno dvakrat višje odmerke, posebno pozornost pa smernice namenjajo tudi ogroženim skupinam, kot so nosečnice, starejši odrasli in osebe s kroničnimi boleznimi. Smernice hkrati opozarjajo, da vitamin D ni brez tveganja: odrasli naj brez zdravniškega nadzora dolgotrajno ne presegajo 4000 IE (100 mikrogramov) vitamina D na dan, saj lahko previsoki odmerki povzročijo zdravstvene zaplete. Zadostno preskrbljenost z vitaminom D sicer lahko poleti dosežemo z večkratnim, a kratkotrajnim izpostavljanjem soncu, dolgotrajno in namensko sončenje pa zaradi škodljivih učinkov UV sevanja ni priporočljivo.

Nova raziskava je poleg razširjenosti dodajanja vitamina D omogočila tudi vpogled v odmerke, ki jih prebivalci dejansko uporabljajo. Prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in VIST – Fakulteta za aplikativne vede: »Spodbudno je, da najpogosteje uporabljeni izdelki vsebujejo 1000 IE (25 mikrogramov) vitamina D na odmerek, kar je skladno s smernicami. Vendar smo pri znatnem deležu uporabnikov ugotovili dnevne odmerke pod 400 IE (10 mikrogramov), ki v zimskem obdobju ne zadoščajo za pokrivanje potreb. Na drugi strani je manjši delež uporabnikov poročal tudi o odmerkih, višjih od 4000 IE (100 mikrogramov) na dan, kar presega zgornjo varno mejo za dolgotrajno uporabo. Ker je šlo v raziskavi za samoporočanje, trenutno poteka validacija zbranih podatkov. Približno tretjina uporabnikov vira vitamina D niti ni znala natančno navesti, kateri izdelek uporablja, kar kaže, da se mnogi ne zavedajo, kakšen odmerek dejansko jemljejo. Prebivalcem zato svetujemo, da vedno preverijo navodila na izdelku, da nenadzorovano ne kombinirajo različnih zdravil in prehranskih dopolnil z vitaminom D, ter da prehrano dopolnjujejo skladno s smernicami, ki so povzete na nacionalnem portalu www.prehrana.si.«

Za lažjo presojo lastnih potreb po dodajanju vitamina D je prebivalcem na portalu www.prehrana.si še naprej brezplačno dostopna enostavna spletna aplikacija, v katero posameznik vnese podatke o svojih prehranskih navadah in morebitnem dodajanju vitamina D, rezultat pa je takojšnja ocena primernosti njegovega vnosa vitamina D in primerjava s priporočili. Aplikacija je v celoti v slovenskem jeziku in popolnoma anonimna, za uporabo pa ni potrebno razkrivanje osebnih podatkov. Razvita je bila na Inštitutu za nutricionistiko v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta Nutri-D.

Raziskovalno orodje Nutri-PLUSE je bilo razvito v okviru raziskovalnega projekta NutriSom s sofinanciranjem Javne agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Predstavljeni rezultati so preliminarni, podrobne analize bodo objavljene naknadno.

Posnetek zaslona 2026 11 02 132339

Slika: Zaslonske slike spletne aplikacije za oceno prehranskega vnosa vitamina D (vir: Inštitut za nutricionistiko: https://app.nutris.org/vitaminD)

Dodatne informacije: