Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbio's za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chef's choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Posebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti je prejela Atlantic Droga Kolinska za Trajnostni program blagovne znamke Argeta. Inštitut za nutricionistiko nagrade za inovativnost podeljuje že deveto leto. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oz. izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. Vsa podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča možnost promocije izdelkov ob uporabi posebnega znaka. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Sodobni čas postavlja pred proizvajalce živil posebne izzive, kot so visoka pričakovanja potrošnikov, močna mednarodna konkurenca, trenutno pa tudi aktualna dogajanja, povezana z obvladovanjem in posledicami pandemije in vojne. Raziskave kažejo, da se v tem času spreminjajo navade potrošnikov in njihov odnos do hrane. Nakupovanje hrane je postalo bolj načrtno, hkrati pa se povečuje zanimanje za lokalno pridelano hrano, kar se na trgu odraža s še bolj raznoliko ponudbo v Sloveniji proizvedenih kakovostnih živil. Povečanje ponudbe je tudi rezultat prizadevanj deležnikov za krepitev in vzpostavitev novih povezav med lokalnimi dobavitelji z živilsko industrijo in trgovskimi verigami. Ob tem je potrebno posebej izpostaviti, da potrošniki poleg kakovosti, cenovne konkurenčnosti in lokalnega porekla surovin, od proizvajalcev pričakujejo tudi inovativen razvoj v smeri izboljševanja sestave in okusa živil. Pri tem je pomembno, da so mnoga na novo razvita živila lahko zelo inovativna in imajo najrazličnejše prednosti, informacije o tem pa do potrošnika pogosto ne pridejo. Ob uvajanju na tržišče nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, proizvodnja pa je običajno povezana z večjimi začetnimi vlaganji, zato se domači proizvajalci v hudi mednarodni konkurenci z velikimi napori borijo, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Proizvajalci pogosto namreč nimajo zadostnih oglaševalskih sredstev, da bi prednosti takšnih živil uspešno predstavili potrošnikom ter da bi obseg prodaje omogočil rentabilnost proizvodnje. Da bi potrošnikom predstavili izstopajoča inovativna živila ter podprli inovativnost slovenske živilske industrije, je Inštitut za nutricionistiko že deveto leto zapored razglasil najbolj inovativna slovenska živila. Na razpisu je bilo obravnavanih 79 predlogov, med katerimi so bila izbrana najboljša živila v posameznih kategorijah.
Potek izbora živil
K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Slaba polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli že pred leti – prvič smo priznanja podelili leta 2015. Že od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil z več vidikov. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku ter okolju. Tudi pri letošnjem ocenjevanju živil smo zato v prvi vrsti upoštevali hranilno sestavo, saj želimo s projektom spodbuditi ponudbo živil, ki so koristnejša za zdravje. V nadaljevanju pa so bili pri izboru upoštevani še drugi vidiki inovativnosti. Pri podeljevanju nagrad smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodne prehranske sestave živil za zmanjšanje pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni. Narejen je bil pomemben korak v smeri vključevanja zelenjave, polnovrednih žit ter stročnic v živilske izdelke. S takšnimi izdelki lahko povečamo pestrost prehrane in hkrati zmanjšamo porabo živil, ki bolj obremenjujejo okolje.«
Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Doc. dr. Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 79 predlogov je okoli 70% izdelkov doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila letos prejme osem podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala. Opazne pozitivne spremembe smo med drugim zaznali pri sestavi prijavljenih mlečnih izdelkov, med katerimi so imeli nekateri zmernejše količine dodanih sladkorjev. Prvič smo se poslužili tudi kemijskih analiz nekaterih živil. Vrednotenje je zajelo sestavo kruhov, natančneje količino soli in prehranskih vlaknin. Nagrajena kruha se po hranilni vrednosti uvrščata v sam vrh ponudbe tovrstnih izdelkov v Sloveniji.«
Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država
Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo, kar je hkrati tudi namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Dr. Marjeta Recek, vodja sektorja za varovanje zdravja na Direktoratu za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS: »Izbor je primer odličnega sodelovanja in zglednega vključevanja zdravstvenih priporočil v razvoj kakovostnih, zdravju koristnih živil, ki so del vsakodnevne varovalne prehrane, ki nas ščiti pred sodobnimi civilizacijskimi boleznimi. Veseli nas, povezovanje med proizvajalci, trgovci, potrošniki in novinarji, ki ozaveščate, da je zdrava in uravnotežena prehrana pomembna za naše zdravje. Spodbudno je, da se inovativnim izdelkom vsako leto pridružijo novi, trajnostno naravnani in odlični izdelki, ki sledijo sodobnim trendom zmanjševanja soli in sladkorja, nasičenih maščob ter povečevanja količine zelenjave in vlaknin. Vsi nagrajeni izdelki odlično sledijo usmeritvam nacionalnega programa Dober tek Slovenija, zdravo uživaj in več gibaj! Prav zato ministrstvo že od leta 2015 finančno omogoča in podpira izbor inovativnih živil.«
Pridelava lokalne hrane in trdnost prehranske verige sta izkušnji zadnjih let. Martin Gosenca, vodja sektorja za hrano na Direktoratu za hrano in ribištvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrane, je ob razglasitvi letošnjih nagrajencev izpostavil: »Nagrajena inovativna živila kažejo na naravnanost podjetjih slovenske živilskopredelovalne industrije k razvoju novih in inovativnih izdelkov. Letošnja nagrajena živila so usmerjena k zdravemu prehranjevanju in so večinoma prilagojena hitremu življenjskemu slogu, ko ljudje nimajo časa za pripravo kakovostnih obrokov, vendar vseeno lahko zaužijejo zdrav že pripravljen obrok. Ustrezna pakiranja pa prispevajo tudi k manjšim zavržkom hrane. Čestitam vsem nagrajencem in jim želim uspešno uveljavitev nagrajenih izdelkov na trgu.«
Več informacij o izboru in predstavitev nagrajenih izdelkov najdete na spletni strani Inštituta za nutricionistiko in v povezavi:
