Drugi november že tradicionalno obeležujemo kot svetovni dan vitamina D. Medtem ko je v obdobju poletja potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi glavni vir tega vitamina postane prehrana. Slovenske raziskave so pokazale, da ima v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80% odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, saj so prehranski vnosi tega vitamina pogosto prenizki za pokrivanje potreb. Za izboljšanje stanja je ključno ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti dodajanja vitamina D, hkrati pa se je zaključila tudi priprava Slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki bodo ključne za bolj celostno ureditev tega področja in ustreznejšo obravnavo najbolj ogroženih skupin. Uradna objava smernic se načrtuje v naslednjih mesecih, ko jih bodo potrdili razširjeni strokovni kolegiji ustreznih zdravstvenih strok pri Ministrstvu za zdravje. Že pred tem pa se nadaljujejo aktivnosti za opolnomočenje prebivalcev, da bodo lažje presojali svoje potrebe po dodajanju vitamina D. V ta namen je na nacionalnem portalu www.prehrana.si že dostopen zelo kratek spletni vprašalnik, v katerega posameznik vnese podatke o svojih prehranskih navadah, rezultat pa je takojšnja ocena primernosti njegovega prehranskega vnosa vitamina D in primerjava s priporočili. Orodje je brezplačno, razvito pa je bilo na Inštitutu za nutricionistiko v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta Nutri-D, ki ga je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Za Vitamin D je najbolj poznano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja vitamin D v človeški koži, medtem ko se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na našem geografskem območju ta proces praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Naše raziskave v preteklih letih so pokazale na velika sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D. Med novembrom in aprilom je imelo kar 80% odraslih pomanjkanje tega vitamina, približno 40% pa celo hudo pomanjkanje. To smo povezali z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D, saj prebivalci z običajno prehrano večinoma zaužijejo manj kot 5 mikrogramov na dan, kar je bistveno manj od fizioloških potreb.«

Na osnovi teh podatkov je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije leta 2019 potrdilo pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in mu dodelilo mandat za imenovanje delovne skupine strokovnjakov za pripravo prvih slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., endokrinologinja – vodja skupine za pripravo smernic: »Delovna skupina strokovnjakov je pod okriljem NIJZ dokončala pripravo Slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Smernice vsebujejo priporočila za dodajanje vitamina D za pretežno zdravo populacijo in nekatere ogrožene skupine. Namenjene so zdravstvenim delavcem v širokem pomenu besede in drugim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z vitaminom D. Izhajali smo iz epidemioloških podatkov o pomanjkanju vitamina D v Evropi in Sloveniji. Ugotavljamo, da vsaj 40 % Evropejcev ne dosega zadostnih ravni vitamina D v serumu, v Sloveniji je stanje preskrbljenosti z vitaminom D še veliko slabše. Preskrbljenost z vitaminom D ocenjujemo z ravnjo 25-hidroksi-vitamina D v serumu (25(OH)D). Pomanjkanje vitamina D povezujemo s kroničnimi in akutnimi bolezenskimi stanji: rahitisom in osteomalacijo, katerih pojavnost v razvitem svetu narašča, z osteoporozo, večjim pojavljanjem akutnih okužb dihal, avtoimunskih bolezni, umrljivostjo za rakom in splošno umrljivostjo. Še posebej je zadostna preskrbljenost z vitaminom D pomembna za ženske pred zanositvijo in nosečnice, najstnike, ki v tem obdobju pridobijo polovico maksimalne kostne mase, za osebe, ki so visoko ogrožene za sladkorno bolezen (ki imajo prediabetes) in jim z dodajanjem vitamina D zavremo ali preprečimo razvoj sladkorne bolezni, in za starejše odrasle, pri katerih dodajanje vitamina D zmanjšuje pojavnost padcev in zlomov, telesno krhkost, zbolevanje za akutnimi okužbami dihal in posledične zaplete kroničnih bolezni, za katerimi bolehajo.«

Namen Slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D bo preprečevati pomanjkanje vitamina D v populaciji in tako zmanjšati tveganja za zaplete, ki jih povzroča pomanjkanje tega vitamina.« Glede tega je Prof. dr. Marija Pfeifer pojasnila: »Cilj dodajanja vitamina D je doseči vsaj zadostno preskrbljenost, torej ravni 25(OH)D nad 50 nmol/L. V slovenski prehrani je veliko premalo vitamina D, saj živil sistemsko še ne bogatimo. Zato povprečen Slovenec s hrano dobi manj kot 5 mikrogramov (200 IE) vitamina D dnevno, kar je ob odsotnosti biosinteze v koži bistveno manj od njegovih potreb, ki so pri večini prebivalcev okrog 20-25 mikrogramov (800-1000 IE), pri nekaterih populacijskih skupinah pa tudi višje. Zadostne ravni 25(OH)D bi lahko najlažje dosegli z zadostnim, a kratkotrajnim (nekajminutnim) večkratnim izpostavljanjem soncu v poznopomladnih, poletnih in zgodnjejesenskih mesecih. Vendar dolgotrajno, intenzivno ali namensko izpostavljanje soncu zaradi rakotvornih in drugih škodljivih učinkov UVB sevanja v sončni svetlobi odsvetujemo. Pozimi glavni vir vitamina D predstavljajo prehranska dopolnila ali zdravila z vitaminom D. Smernice so prilagojene stopnji prehranjenosti posameznika (njegovemu indeksu telesne mase), saj čezmerno prehranjene osebe in osebe z debelostjo potrebujejo dvojne odmerke«. Smernice bodo uradno predstavljene, ko jih bodo potrdili razširjeni strokovni kolegiji ustreznih zdravstvenih strok pri Ministrstvu za zdravje.

Potekajo pa tudi že aktivnosti za ozaveščanje prebivalcev, da bodo lažje presojali svoje potrebe po dodajanju vitamina D. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in VIST Fakulteta za aplikativne vede – vodja nacionalnega projekta Nutri-D: »Zadnja leta smo ugotovili številne vrzeli v znanju prebivalcev o vitaminu D. Mnogi se še vedno sprašujejo, kdaj je primerno dodajati vitamin D in v kakšnih odmerkih. V naših raziskavah smo ugotovili, da nekateri prebivalci sicer poročajo o dodajanju vitamina D s farmacevtskimi pripravki, vendar je njihov dnevni odmerek lahko prenizek, nekateri pa celo poročajo o zelo visokih odmerkih tega vitamina, celo višjih od 100 mikrogramov (4000 IE), ki že predstavljajo zdravstveno tveganje. Prav zato je na nacionalnem portalu www.prehrana.si javnosti brezplačno dostopna zelo enostavna spletna aplikacija, v katero posameznik vnese podatke o svojih prehranskih navadah, rezultat pa je takojšnja ocena primernosti njegovega prehranskega vnosa vitamina D in primerjava s priporočili.« Orodje je brezplačno, razvito pa je bilo na Inštitutu za nutricionistiko v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta Nutri-D, ki ga je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Dr. Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko: »Orodje je v celoti v slovenskem jeziku, za uporabo pa ni potrebno razkrivanje osebnih podatkov. Gre za avtomatiziran in popolnoma anonimen vprašalnik o pogostosti uživanja izbranih skupin živil, ki omogoča takojšno oceno prehranskega vnosa vitamina D s hrano in dopolnili. Aplikacija na osnovi podatkov uporabnika oceni tudi potrebe po vitaminu D in ga avtomatizirano informira z interpretacijo rezultatov. Aplikacija omogoča tudi grafični prikaz relativnih prispevkov različnih virov k prehranskemu vnosu vitamina D, s čimer so uporabniki informirani o njihovih najbolj pomembnih virih tega vitamina. Grafičen prikaz je interaktiven in omogoča, da iz prikaza lahko izvzamete prehranska dopolnila in druge vire vitamina D. Rezultate ocene vnosa vitamina D si lahko opcijsko natisnete ali pošljete na svoj e-naslov, ki pa ga ne shranjujemo.«

Slika: Zaslonske slike spletne aplikacije za oceno prehranskega vnosa vitamina D (vir: Inštitut za nutricionistiko: https://app.nutris.org/vitaminD)