Kaj je laktoza?

Laktoza ali mlečni sladkor je disaharid, sestavljen iz dveh enostavnih sladkorjev: glukoze in galaktoze. Naravno je prisoten le v mleku (2-8% teže) in mlečnih izdelkih, vendar ga v prehranski industriji zaradi nekaterih ugodnih lastnosti dodajajo tudi v druge izdelke. 

V prvem letu otrokovega življenja je laktoza, prisotna v materinem mleku, eden najpomembnejših virov energije, medtem ko pri odraslih uživanje laktoze nima posebne prehranske vrednosti. Mleko in mlečni izdelki po drugi strani predstavljajo vir drugih koristnih mikrohranil, kot so na primer kalcij in vitamina B2 in B12. 

Kaj pomeni laktozna intoleranca in kaj jo povzroča?

O laktozni intoleranci govorimo takrat, ko ima posameznik v tankem črevesu pomanjkanje encima za razgradnjo laktoze, imenovanega laktaza, ki laktozo razgradi na enostavne sladkorje (glukozo in galaktozo). Nerazgrajene laktoze naše črevesje ni sposobno absorbirati, zato le-ta potuje naprej do debelega črevesa, kjer jo kot vir energije porabijo bakterije naše črevesne flore. Med bakterijsko razgradnjo laktoze nastajajo večje količine plinov, kot so vodik, ogljikov dioksid in metan, ki povzročajo simptome laktozne intolerance: napenjanje, vetrove, bolečine v trebuhu in drisko. Simptomi ponavadi nastopijo med pol do dve uri po zaužitju mleka, njihova intenziteta pa je odvisna od količine zaužitega mleka oz. laktoze.

Encim za razgradnjo laktoze je aktiven pri vseh dojenčkih in majhnih otrocih, zato je laktozna intoleranca pri dojenčkih po vsem svetu izjemno redka. Ker naši daljni predniki v odrasli dobi niso uživali mleka, je po prenehanju dojenja aktivnost encima močno upadla, kar je privedlo do nezmožnosti razgradnje laktoze. Šele z udomačevanjem živali približno 10 000 nazaj so pričeli živalsko mleko uživati tudi odrasli ljudje in v nekaterih predelih sveta, kjer je mleko predstavljalo pomemben vir tekočine in hranil, se je aktivnost laktaze pričela ohranjati tudi pri odraslih.

Najnižje deleže ljudi z laktozno intoleranco tako najdemo na severu Evrope (manj kot 5%), v nekaterih predelih subsaharske Afrike in Bližnjega vzhoda. V Sloveniji in na območju osrednje Evrope je laktozno intolerantnih okoli 30% ljudi, medtem v večjem delu Azije, Južne Amerike in Afrike laktoze ne prebavlja med 80-100% prebivalstva, saj mleko nikoli ni bilo pomemben del njihove prehrane.

Sekundarno intoleranco na laktozo lahko povzročijo tudi nekatera zdravstvena stanja kot so npr. Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, gastroenteritis, celiakija. Potrebno je še omeniti, da laktozna intoleranca ni enaka alergiji na mleko, kjer težave povzročajo beljakovine v mleku in zato brezlaktozno mleko pri alergiji na mleko ne pomaga.

Prehrana ljudi z laktozno intoleranco

Ljudje z laktozno intoleranco se med seboj močno razlikujejo po tem, koliko laktoze še lahko zaužijejo brez simptomov. Prvi ukrep pri diagnosticirani laktozni toleranci (pravilno diagnozo lahko postavi zgolj zdravnik), je izogibanje živilom, ki vsebujejo laktozo. Po izključitvi vseh živil z laktozo lahko s počasnim uvajanjem živil z nizko vsebnostjo laktoze ugotovimo, kolikšna je vsebnost laktoze, ki še ne izzove simptomov. V spodnji preglednici je seznam vsebnosti laktoze v mleku in mlečnih izdelkov.

Vsebnost laktoze v različnih izdelkih

Ljudje, ki ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov morajo biti še posebej pozorni na zadosten vnos kalcija iz drugih virov. Med najboljše rastlinske vire kalcija uvrščamo mandlje, lešnike, zeleno listnato zelenjavo in sojo.