Evropska komisija je za javno razpravo objavila osnutek uredbe, s katero namerava omejiti količino trans maščob živilih v EU. Predlagana ureditev je manj stroga, kot je bila sprejeta v Sloveniji. Predvidena je namreč prepoved prodaje končnih živil z več kot 2 g industrijskih trans maščobnih kislin na 100 g maščob, medtem ko se prepoved v Sloveniji nanaša tudi na surovine pri proizvodnji živil. V predlogu evropske uredbe je predvideno tudi razmeroma dolgo prehodno obdobje, natančneje do aprila 2021, medtem ko bo v Sloveniji sprejeta omejitev količine trans maščob v živilih v veljavi od aprila 2019 naprej.

Na osnovi znanstveno dokazane škodljivosti trans maščob, so že dalj časa uveljavljena strokovna priporočila, da je potrebno količino trans maščob v živilih zmanjšati na najnižjo možno vrednost. Najbolj tvegan vir trans maščob predstavljajo predvsem industrijsko dodane delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja, ki jih, kot kažejo rezultati študij, še vedno lahko najdemo v živilih na tržišču. Ker priporočila o zmanjševanju trans maščob v našem delu Evrope niso zalegla, hkrati pa tega področja evropska zakonodaja še ne ureja, je bil letos v Sloveniji sprejet Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih, ki stopa v polno veljavo aprila 2019.

Evropska komisija je v posebnem poročilu že leta 2015 ugotovila, da trans maščobe v EU predstavljajo javno-zdravstveni problem, ki bi ga bilo najbolj primerno rešiti z uvedbo zakonodajnih omejitev, vendar do uvedbe zakonodajne omejitve do danes še ni prišlo. Glede tega smo bili zelo kritični na Inštitutu za nutricionistiko, še posebej zaradi razpoložljivih znanstvenih podatkov. Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko: »Rezultati slovenskega nacionalnega raziskovalnega projekta »Trans maščobe v živilih« so pokazali, da je za zaščito prebivalcev pred trans maščobami v EU potrebno narediti še kaj več, kot le objaviti priporočila. Če so bila priporočila v nekaterih zahodnih državah izjemno učinkovita, na našem območju temu ni tako. Tekom izvajanja raziskovalnega projekta smo ugotovili, da se industrijske trans maščobe še vedno uporabljajo pri proizvodnji živil, v znatni količini pa smo jih našli tudi v nekaterih končnih živilih, ki se tržijo potrošnikom, predvsem piškotih in pecivu ter v nekaterih izdelkih iz pekarn, npr. rogljičkih in burekih. Stroka težko razume, zakaj je Evropska komisija tako dolgo odlaša z enotno zakonodajno omejitvijo, še posebej ker ni bilo zaznanih kakšnih močnih nasprotovanj takšni odločitvi s strani živilske industrije. Nasprotno pa sta, z namenom za zaščite prebivalcev Slovenije pred vnosom trans maščob, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo letos pripravila strog nacionalni pravilnik o omejevanju trans maščob. Kljub temu smo javno še naprej opozarjali, da je potrebno problem rešiti tudi na ravni celotne EU. Nazadnje smo na to opozorili pred nedavnim z objavo v eni najuglednejših znanstvenih revij – Nature. Stopnjevali so se tudi pritiski iz drugih držav. Zelo pozdravljamo napredek, do katerega je prišlo z objavo osnutka zakonodajne omejitve količine trans maščobnih kislin v živilih. Podobno kot v slovenskem pravilniku, je tudi v evropski uredbi predvidena prepoved prodaje živil z več kot 2 g industrijskih trans maščobnih kislin na 100 g maščobe, vendar pa naj bi prepoved veljala le za končna živila, kot se prodajajo potrošniku, ne pa tudi za posamezne živilske sestavine, kot to velja v slovenskem pravilniku. To je nekoliko presenetljivo, potem ko je bila prav letos tako v ZDA kot v Kanadi prepovedana uporaba vseh delno hidrogeniranih maščob. Pomanjkljivost evropskega zakonodajnega predloga je tudi v dolgem prehodnem obdobju, saj naj bi bila uredba uveljavljena šele aprila leta 2021.« Evropska komisija bo mnenja o predlogu uredbe zbirala do 2. decembra letos, na osnovi česar lahko predlog uredbe tudi spremeni.

Namero Evropske komisije je komentiral tudi Prof. dr. Steen Stender (Univerza v Kopenhagnu, Danska), ki je bil pred desetletjem pobudnik zakonodajne omejitve trans maščobnih kislin na Danskem: »Evropska komisija je kot izhodišče za predlagano uredbo uporabila model, ki smo ga prvi, že pred leti, implementirali na Danskem. Zelo pozdravljam zakonodajno ureditev tega področja, vendar pa bo do aprila 2021, ko naj bi bila uredba uveljavljena, preteklo še veliko časa! Trans maščobe predstavljajo veliko tveganje za zdravje in vse proizvajalce živil moramo spodbuditi, da ga nemudoma odstranijo iz živil.«

Stanje na tem področju v Sloveniji raziskovalno spremljamo v okviru projekta »Trans maščobe v živilih«. V projektu poleg Inštituta za nutricionistiko, sodelujejo še Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF), Univerzitetni Klinični center v Ljubljani (UKC Ljubljana) ter Institut »Jožef Stefan« (IJS). Projekt sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za zdravje RS, finančno pa ga je podprla tudi družba Mercator.

Kontakt:
Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko
e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., tel. 0590 68870

Dodatne informacije

  •  Osnutek evropske uredbe: »Draft Commission Regulation amending Annex III to Regulation (EC) No 1925/2006 of the European Parliament and of the Council as regards trans fat, other than trans fat naturally occurring in animal fat, in foods intended for the final consumer (4 page(s), in English); Reference: G/TBT/N/EU/602
    URL: https://goo.gl/7LP3Se 

  • PRAVST, Igor. (2018). Speed up global ban on industrial trans fats in food. Nature, 560: 307. https://www.nature.com/articles/d41586-018-05953-w, doi: 10.1038/d41586-018-05953-w.

  • ABRAMOVIČ, Helena, VIDRIH, Rajko, ZLATIĆ, Emil, KOKALJ, Doris, SCHREINER, Matthias, ŽMITEK, Katja, KUŠAR, Anita, PRAVST, Igor (2018) Trans fatty acids in margarines and shortenings in the food supply in Slovenia. Journal of food composition and analysis, doi: 10.1016/j.jfca.2018.08.007.

  • Pravilnik o največji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih. Uradni list RS, št. 18/18 in 23/18