Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2026, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Osnovna cilja projekta sta ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in spodbujati lokalno gospodarstvo pri razvoju živil, ki podpirajo trajnostno prehrano, vključno s slovenskimi tradicionalnimi jedmi. Letos so nagrade prejeli Žito za njihov proteinski kruh, Pekarna Spar za Pecivo Viktor, Amafood za Musli brez glutena, z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo Mu Skyr, Mlekarna Planika za Kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator Minute: Zelena vitalka in Fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za Bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča promocijo izdelkov z uporabo posebnega znaka.
Letošnja podelitev nagrad za najbolj inovativna živila leta je že dvanajsta po vrsti. Projekt od samega začetka sofinancira Ministrstvo za zdravje, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Inštitut za nutricionistiko je doslej nagrado za najbolj inovativna živila podelil preko sto živilom, ki so v svoji kategoriji najbolj izstopala. Izkušnje doslej nagrajenih podjetij so pokazale, da prejem nagrade in uporaba znaka »Inovacija leta« pomembno prispeva k promociji novo uvedenih živil na trg, saj v množici izdelkov na tržišču potrošniki nova živila pogosto težko prepoznajo. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Rezultati letošnjega razpisa dokazujejo, da inovativnost pri razvoju živil danes obsega premišljeno sestavo, ki odgovarja na sodoben tempo življenja, obenem pa upošteva tudi vidike trajnosti in tradicije. Nagrajene izdelke odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe, pri čemer ohranjajo okusnost in prepoznavne elemente tradicije. Doseganje takšnih rešitev zahteva veliko strokovnega znanja, uporabo zahtevnih tehnoloških postopkov in tesno sodelovanje razvojnih ekip, in prav to živilska podjetja letos znova dokazujejo.«
Potrošniki širjenja nabora izdelkov in izboljševanja prehranske sestave ne sprejemajo vedno pozitivno, informacij o sestavi pa pogosto ne razumejo. Hkrati nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, njihova proizvodnja pa je lahko povezana z večjimi začetnimi vlaganji. Domači proizvajalci zato v močni mednarodni konkurenci vlagajo velike napore, da bi premišljeno sestavljena ter praktična in okusna živila dosegla potrošnike ter se dolgoročno obdržala na trgu. Prav zato so rezultati izbora v Sloveniji proizvedenih najbolj inovativnih živil pomembni, saj prispevajo k postopnemu bogatenju ponudbe živil z boljšo sestavo, ki ustrezajo sodobnemu načinu življenja in okusu slovenskih potrošnikov.
Potek izbora najbolj inovativnih živil leta 2025
K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Približno polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli pred dvanajstimi leti – prvič smo priznanja podelili že leta 2015. Od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. praktičnost uporabe, okolju ter ohranjanju tradicionalnih slovenskih jedi. V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodno prehransko sestavo, v podporo zdravju potrošnikov. Kot zelo koristno vidimo skrb za zmerno vsebnost sladkorja in soli ter vključevanje zelenjave, stročnic, semen in polnovrednih žit. Med nagrajenimi so tudi kruhi z visoko vsebnostjo prehranske vlaknine, ki je, kot kažejo nacionalne raziskave, Slovenci še vedno zaužijemo premalo. Uživanje živil iz polnovrednih žit je ena najpreprostejših navad, s katerimi lahko izboljšamo kakovost prehrane brez večjih stroškov ali odpovedovanja. Naša nedavna raziskava je pokazala, da z zelo preprosto spremembo - če del belega kruha nadomestimo s polnozrnatim, lahko občutno povečamo dnevni vnos prehranske vlaknine, ne da bi spreminjali količino zaužitega kruha. Kruh namreč zavzema pomemben delež v prehrani večine prebivalcev, zato predstavlja odlično priložnost za izboljšanje prehrane celotne populacije.«
Strokovno skupino, ki je ocenjevala prejete prijave, so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije. Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. Dr. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: »V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj 82 predlogov je nekaj več kot 60 % izdelkov doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin, tehnološkim postopkom in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil in ohranjanje tradicionalnih slovenskih jedi. Nagrado za najbolj inovativna živila je letos prejelo osem podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala.«
Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Vodja projekta, Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Živila izstopajo po količini sladkorjev in vsebnosti prehranskih vlaknin pri mlečnih izdelkih ter žitih za zajtrk, izboru sestavin, ki rezultira v visoki vsebnosti prehranske vlaknine in beljakovin v kruhih ter visoko vsebnostjo zelenjave, sadja in semen v pred-pripravljenih izdelkih. Nagrajena živila dokazujejo tudi, da je mogoče recepte za tradicionalne in druge jedi, ki so pogosto na naših jedilnikih, posodobiti in pripraviti tako, da je dosežena ugodnejša prehranska sestava, trajnost, vendar ne na račun okusa. Pomemben vidik, ki ga je potrebno izpostaviti, je tudi tehnološka obdelava, ki omogoča priročnost uporabe. Lokalno poreklo surovin pri nekaterih izdelkih in tradicionalne recepture in postopki, pa dajejo izdelkom posebno dodano vrednost.«
Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država
Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo. To je tudi glavni namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira. Dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za varovanje zdravja, Ministrstvo za zdravje RS: »Proizvodnjo domačih kakovostnih živil z ugodno prehransko sestavo spodbuja tudi Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek, Slovenija, zato Ministrstvo za zdravje že vrsto let finančno omogoča aktivnosti, kot je izbor inovativnih živil in prizadevanja živilske industrije, da v svojih izdelkih postopoma znižuje sladkor, sol in povečuje polnozrnate sestavine. Z razglasitvijo, kot je današnja, kupcem jasno sporočamo, da so na tržišču odlični izdelki–okusni in z dobro hranilno sestavo. Ti so naš zaveznik v boju proti debelosti in civilizacijskim boleznim. Čeprav smo v zadnjem desetletju dosegli nekatere izboljšave na področju zdravja prebivalstva, ostajajo izzivi, kot so premalo telesne dejavnosti ter neustrezna in neredna prehrana. Živila, ki so v letošnjem izboru, s svojo priročnostjo dobro sledijo sodobnemu življenjskemu slogu ter hkrati upoštevajo tudi vidike trajnosti.
V letošnjem letu bomo v sodelovanju z drugimi resorji zaključili pripravo novega nacionalnega programa, v katerem bosta dobra hranilna sestava živil in razpoložljivost trajnostno pridelanih živil med ključnimi prioritetami. Zato bomo v prihodnje še okrepili spremljanje napredka industrije ter z dodatnimi ukrepi prispevali k večji prepoznavnosti in dostopnosti živil z ugodno sestavo.«
Ana Le Marechal Kolar, generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob razglasitvi letošnjih nagrajencev poudarila: »Podeljevanje nagrad za najbolj inovativna živila predstavlja pomembno spodbudo razvoju novih, kakovostnih živil ter prispeva k tehnološkemu napredku, zdravju ljudi in trajnostni prihodnosti. Izpostavila je prizadevanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prenovi zakonodajnega okvira, zlasti sprejem novega Zakona o hrani, ki vzpostavlja stabilno in spodbudno okolje za domačo pridelavo in predelavo hrane. Predstavila je ključne novosti zakona, med katerimi sta tudi možnost uporabe oznake z grafično podobo zastave za večjo prepoznavnost slovenskih živil in novo shemo kakovosti - Zlati standard dobrobiti. Ob tem je izrazila podporo projektu Inštituta za nutricionistiko »Izbor najbolj inovativnih živil«, ki spodbuja razvoj panoge, zdravje potrošnikov in odgovoren odnos do okolja. Nagrajenim proizvajalcem je čestitala ter poudarila njihov zgled in pomen za celotno agroživilsko verigo.«
Več informacij o izboru in predstavitev nagrajenih izdelkov najdete na spletni strani Inštituta za nutricionistiko in na povezavi:
