Za ohranjanje zdravja in dobrega počutja sta priporočena uravnotežena prehrana in telesna dejavnost. Kljub povečanim potrebam po določenih vitaminih in mineralih ob povečani telesni dejavnosti je še zmeraj uravnotežena prehrana z zadostnim energijskim vnosom tista, ki zagotavlja vsa potrebna hranila. Posledično uporaba prehranskih dopolnil za izboljšanje športne uspešnosti ni priporočeno s strani stroke. Kot kažejo rezultati sveže raziskave slovenskih raziskovalcev, so prav starši tisti, ki imajo največji vpliv na način prehranjevanja in (ne)uporabo prehranskih dopolnil pri svojih otrocih in/ali mladostnikih.

Za odraščajočega mladostnika hranila ne predstavljajo le vira energije za pravilno delovanje in obnovo telesa, temveč zagotavljajo tudi energijo in gradnike, potrebne za rast in razvoj. Ob upoštevanju osnovnih načel zdravega prehranjevanja ni skrbi, da bi pri zdravem mladostniku nastopilo pomanjkanje katerihkoli hranil, tudi pri tistih posameznikih, ki so telesno zelo dejavni. Na žalost rezultati raziskav kažejo, da prehrana mladostnikov precej odstopa od priporočil za zdravo prehranjevanje ter v veliki meri ne zadosti potrebam po vseh hranilih. Po drugi strani se vse več posameznikov, med njimi tudi mladostnikov, odloča za dopolnjevanje prehrane s prehranskimi dopolnili, čeprav je znanstvenih dokazov o njihovi koristnosti (ali škodljivosti) le malo. Ker so prehranska dopolnila spakirana v majhne, zdravilom podobne enote (kot so tablete, kapsule, sirupi, praški, idr.), jim uporabniki prepogosto pripisujejo zdravilom podobno učinkovanje, čeprav temu ni tako. Prehranska dopolnila so živila, ki vsebujejo hranila v koncentrirani obliki, zato lahko njihova uporaba v primeru neuravnoteženega prehranjevanja sicer res prispeva k doseganju priporočil za vnos hranil. Vendar lahko njihova nepremišljena uporaba na drugi strani privede do že zabeleženih toksičnih učinkov in s tem poveča verjetnost negativnih posledic za zdravje (pojavijo se npr. lahko želodčno-črevesne motnje, obolenja in poškodbe jeter, poročali so tudi o srčno-žilnih boleznih). Še več, zaradi manj strogega nadzora proizvodnje in trženja prehranskih dopolnil v primerjavi z zdravili, je njihova kakovost največkrat nižja. Številni izdelki prehranskih dopolnil ne dosegajo standardov varnosti, čistosti in kakovosti sestavin, povrhu vsega obstaja tudi nevarnost kontaminacije prehranskih dopolnil (tudi vitaminskih in mineralnih) s prepovedanimi snovmi. Prehranski strokovnjaki zato ne priporočajo uporabe prehranskih dopolnil kot nadomestila za zdravo prehrano, niti pri povečani telesni dejavnosti.

Raziskovalci z Univerze v Ljubljani so raziskali, kakšna je razširjenost uporabe prehranskih dopolnil pri slovenskih mladostnikih in kako je le-ta povezana s telesno dejavnostjo. Avtorji ugotavljajo, da skoraj tri četrtine slovenskih mladostnikov posega po prehranskih dopolnilih vsaj občasno, ne glede na to, ali so vključeni v športne treninge ali ne (med športniki po prehranskih dopolnilih posega kar 76 % mladostnikov, med nešportniki je takih kar 66 % mladostnikov). Nadalje, kar 18 % športnikov mladostnikov po prehranskih dopolnilih posega vsak dan, med nešportniki je takih 13 %. Pogosta je predvsem uporaba vitaminov, mineralov ter njihovih kombinacij (po njih posega 45 % uporabnikov), manjša, a še vedno visoka, pa je uporaba beljakovinskih (28 % uporabnikov) in maščobnih prehranskih dopolnil (34 % uporabnikov). Polovica uporabnikov sočasno uporablja več kot eno prehransko dopolnilo, v povprečju 2 do 3 različne skupine prehranskih dopolnil. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da so uporabniki prehranskih dopolnil pogosteje fantje, telesno bolj dejavni posamezniki, člani športnih klubov ter pogosteje tisti mladostniki, ki so vključeni v ekipne športe.

Čeprav je v svetu raziskav o razširjenosti uporabe prehranskih dopolnil med mladostniki kar nekaj, so bile te narejene bodisi samo na športnikih bodisi samo na splošni populaciji. Slovenska raziskava je prva, ki je problematiko sistematično preučila pri slovenskih mladostnikih in ena redkih, ki je raziskala tako razširjenost uporabe prehranskih dopolnil med različno dejavnimi skupinami mladostnikov, kot ovrednotila vpliv članstva v športnih klubih na uporabo prehranskih dopolnil. Rezultati so pokazali tudi, da največ mladostnikov po prehranskih dopolnilih poseže po lastni presoji (takih je kar 41 %) ali po nasvetu staršev (takih je 30 %). Zato je za starševske nasvete pomembno, da so usklajeni s priporočili stroke.