Diagnoza rak predstavlja pomemben trenutek v življenju posameznika, ko so mnogi pripravljeni na spremembe in začnejo iskati ter zbirati številne nasvete o izbiri hrane, telesni dejavnosti, prehranskih dopolnilih, dodatnih prehranskih terapijah za izboljšanje njihove odziva na zdravljenje, hitrejše okrevanje in izboljšanje kakovosti življenja.

Številne študije navajajo, da so še posebej motivirane in zavzete za spremembe ženske z rakom dojk. Največkrat zmanjšajo vnos živalskih maščob, sladkorja, rdečega mesa, povečajo pa vnos sadja in zelenjave, polnovrednih izdelkov in vlaknin. Poleg prehranskih sprememb pride pri bolnicah z rakom dojk tudi do nekaterih drugih življenjskih sprememb, kot so prenehanje kajenja, prenehanje uživanja alkohola, povečanje ali vzdrževanje zmerne do intenzivne fizične aktivnosti. Poleg zelo razširjene uporabe prehranskih dopolnil se veliko onkoloških bolnikov odloči tudi za različne alternativne diete (makrobiotična, vegetarijanska, veganska, Budwigova, Gersonova dieta, postenje itd.) za katere pa sodobna priporočila za prehrano bolnikov z rakom poudarjajo pomanjkanje znanstvenih dokazov o učinkovitosti tovrstnih načinov prehranjevanja, ob tem pa ne smemo pozabiti, da so lahko tudi nevarni, saj z omejevanjem oziroma izločanjem določenih živil ter nižjim energijskim vnosom lahko povzročijo slabo prehransko stanje in povečajo tveganje za razvoj podhranjenosti oziroma kaheksije, sarkopenije in krhkosti.

Spremembe prehranjevalnih in drugih življenjskih navad, pogostost uživanja prehranskih dopolnil in posluževanja alternativih oblik prehranjevanja, za katere se odločijo bolnice po diagnozi rak dojke v Sloveniji so raziskovali Lunar in sod.
Ugotovili so, da tudi v Sloveniji bolnice z rakom dojk v življenju po diagnozi največkrat spremenijo prehranjevalne navade (68,6 %) in/ali fizično aktivnost (53,9 %). Prav tako po diagnozi največkrat povečajo vnos sadja in zelenjave ter zmanjšajo vnos sladkorja, rdečega mesa in maščob. Alternativne diete je preizkusilo 29,4 % bolnic, kar velik delež bolnic (75,5 %) je uživalo tudi prehranska dopolnila. Glede na to, da je več kot polovica bolnic (69,6 %) izrazilo željo po dodatnem svetovanju in informacijah o ustreznem prehranskem režimu, menijo, da bi prehransko svetovanje s strani usposobljenih dietetikov v centrih primarnega zdravstvenega varstva, moralo biti dostopno vsem bolnicam z rakom dojk med zdravljenjem in tudi s poznejšimi pregledi spodbujati zdrav način življenja ter se pogovoriti o alternativnih načinih prehranjevanja.

 

 

Vir:

Lunar KG, Kozjek NR, Kovač MB. Changes in Eating Habits in Breast Cancer Patients. Zdr Varst. 2020;60(1):65-71.