Aditivi so pogosta sestavina živil, mnogokrat tudi za zagotavljanja varnosti, včasih pa njihova uporaba lahko predstavlja tudi tveganje. Zaradi možnih negativnih vplivov na zdravje je v zadnjih letih še posebej pod drobnogledom titanov dioksid (E171), pogosto uporabljen predvsem kot belo barvilo. Maja 2021 je bil titanov dioksid s strani Evropske agencije za varnost hrane prepoznan kot aditiv, ki ni več varen za uporabo v živilih. Da bi raziskali trende uporabe titanovega dioksida v preskrbi s hrano na slovenskem trgu, so raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje izvedli obsežno raziskavo, v katero so vključili 12.644 predpakiranih živil, razpoložljivih v Sloveniji v letih 2017 in 2020. Rezultati raziskave so pokazali, da se je v roku teh treh let uporaba titanovega dioksida v živilih zmanjšala s 4% na 2%. Aditiv je bil leta 2017 najpogosteje uporabljen v žvečilnih gumijih, leta 2020 pa v čokoladi in sladkarijah. Prav žvečilni gumiji so leta 2017 najpogosteje vsebovali ta aditiv, leta 2020 pa se je delež takšnih izdelkov zmanjšal z dveh tretjin na četrtino. Čeprav titanov dioksid še ni odstranjen s seznama odobrenih aditivov za živila, je bilo v raziskavi ugotovljeno splošno zmanjšanje njegove uporabe. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je vnos titanovega dioksida v veliki meri odvisen od prehranjevalnih navad posameznika. Najboljša izbira je poudarek na pestri in uravnoteženi prehrani, ki naj vključuje čim več hrane iz nepredelanih živil. Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji Foods. Raziskava je bila izvedena v okviru izvajanja raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje (P3-0395), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS ter evropskega projekta FNS Cloud v okviru programov Obzorje 2020 pri Evropski komisiji.

Aditivi so snovi, ki se živilom dodajo med postopki predelave oziroma pri hrambi, z namenom izboljšanja kakovosti in varnosti živil. Uporabljajo se kot barvila, sladila, konzervansi, antioksidanti itd. Proizvajalci smejo dodajati aditive živilom le, kadar za to obstaja upravičena tehnološka potreba, pri čemer s tem ne ogrožajo potrošnika. Dovoljena je le uporaba odobrenih aditivov, ki imajo za lažje označevanje pripisano tudi identifikacijsko številko; črko E, ki ji sledi pripadajoča številka. Uporabo aditiva je proizvajalec dolžan označiti na označbi živila, med sestavinami. Dodajanje aditivov je zakonsko urejeno in nadzorovano. Glede na zdravstvena tveganja imajo aditivi lahko predpisane omejitve pri dodajanju v živila, nekateri pa se v živila dodajajo glede na tehnološko potrebo, vendar brez predpisanih koncentracijskih omejitev.

Titanov dioksid oziroma E171 je aditiv, ki se v živilih uporablja predvsem zaradi estetskih razlogov. Živilom se dodaja z namenom, da se doseže lepa in čista bela barva oz. videz motnosti, zato se ga najpogosteje zasledi v sladkarijah, žvečilnih gumijih in pekovskih izdelkih. Za uporabo v hrani je bil že leta 1966 odobren s strani Ameriške agencije za prehrano in zdravila. Dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »V Evropski uniji je bil titanov dioksid uvrščen med aditive, pri katerih je bila potrebna ponovna presoja varnosti – na osnovi najnovejših znanstvenih dognanj. Tovrstne varnostne presoje v EU izvaja Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). V zadnjih letih je bilo objavljenih več študij, ki so preiskovale vpliv s prehrano vnesenega titanovega dioksida na zdravje in njegovo morebitno genotoksičnost, t.j. sposobnost kemične snovi, da poškoduje genski material celic, kar posledično lahko privede do rakotvornih učinkov. Na podlagi razpoložljivih rezultatov raziskav je EFSA 6. maja 2021 sklenila, da glede na razpoložljive dokaze o variabilnosti velikosti delcev titanovega dioksida, ki se lahko uporablja v živilih, ni mogoče izključiti možnosti za genotoksičnost in zaključila, da se E171 ne smatra več kot varen aditiv za živila. V zvezi s tem se s strani Evropske komisije pričakuje še zakonodajna ureditev prepovedi uporabe tega aditiva v živilih.«

Da bi raziskali trende uporabe titanovega dioksida v preskrbi s hrano na slovenskem trgu, so raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje izvedli obsežno raziskavo, v katero so bile vključene vse kategorije živil, pri katerih je bila zaznana uporaba titanovega dioksida, ki je še odobren kot dovoljen aditiv v živilih. V raziskavo so bile zajete sledeče kategorije živil: piškoti, torte, mafini in pecivo, žvečilni gumiji, čokolada in sladkarije, sirupi, deserti, jogurti z okusom, sladoledi, žele izdelki, predelani ribji izdelki, priloge, juhe, namazi ter sladkor.

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Rezultati raziskave so pokazali, da je delež titanovega dioksida v živilih s 3,6% v letu 2017 padel na 1,8% v letu 2020, kar potrjuje zmanjšanje uporabe titanovega dioksida kot aditiva v živilih. Zanimiva je primerjava sestave živil med letoma 2017 in 2020. Ugotavljamo, da kar 44% živil, ki so leta 2017 vsebovala titanov dioksid, v letu 2020 omenjenega aditiva več niso vsebovala. To spremembo je mogoče pripisati novim razpoložljivim dokazom, ki pričajo o možnih tveganjih uporabe E171 na zdravje. Zaradi nedavnega mnenja EFSA-e, se pričakuje, da ga bodo odgovorni proizvajalci odstranili iz živil, čeprav še ni bil uradno umaknjen s seznama odobrenih aditivov za živila. Uživanju tega aditiva se potrošniki sicer lahko izognejo tako, da pozorno preberejo označbo živila, saj je njegova uporaba vedno označena. Naveden je med sestavinami živil oz. prehranskih dopolnil – bodisi z imenom titanov dioksid, bodisi s številko E171«.

Leta 2017 je bilo največ živil s titanovim dioksidom med žvečilnimi gumiji, ki so predstavljali več kot tretjino (36%) skupnega števila živil z dodanim aditivom E171. Drugo tretjino so predstavljale čokolade in sladkarije (33%), sledijo torte, mafini in peciva, žele izdelki ter predelani ribji izdelki. Leta 2020 je bilo skoraj polovica izdelkov s titanovim dioksidom med čokolado in sladkarijami (46%), tretjina med žvečilnimi gumiji (28%), sledile so torte, mafini in pecivo, žele izdelki in predelani ribji proizvodi. Prav v kategoriji čokolad in sladkarij smo opazili, da se je dodajanje titanovega dioksida med letoma 2017 in 2020 celo nekoliko povečalo.

Slika: Uporaba titanovega dioksida kot aditiva v živilih na slovenskem trgu v obdobju med 2017 in 2020.

Raziskava je pokazala, da se je sestava predpakiranih živil na slovenskem trgu z vidika uporabe titanovega dioksida v posameznih kategorijah živil zelo spremenila. To je bilo še posebej izrazito pri žvečilnih gumijih, kjer je bil opažen izrazit trend prenehanja rabe tega aditiva. Leta 2017 je kar dve tretjini (70%) žvečilnih gumijev vsebovalo titanov dioksid. Leta 2020 se je to že močno spremenilo, saj je ta aditiv vsebovala le še četrtina žvečilnih gumijev. Še posebej izrazito je bilo prenehanje rabe tega aditiva v žvečilnih gumijih z večjimi tržnimi deleži.

Morebitna izpostavljenost E171 je v veliki meri odvisna od prehranjevalnih navad posameznika. Ker je ta aditiv večinoma prisoten v predelanih živilih, še posebej v kategorijah kot so žvečilni gumi, pecivo, pecivo in druge sladkarije, so otroci in mladostniki lahko bolj izpostavljeni. Vse navedeno je zelo pomembno pri odločanju o tem, kako se bo uporaba tega aditiva ustrezno zakonodajno uredila.

Povezava do raziskave:

• Urška Blaznik, Sanja Krušič, Maša Hribar, Anita Kušar, Katja Žmitek, Igor Pravst. 2021. "Use of Food Additive Titanium Dioxide (E171) before the Introduction of Regulatory Restrictions Due to Concern for Genotoxicity" Foods 10, no. 8: 1910. https://doi.org/10.3390/foods10081910