EUFIC – European Food Information Council je v okviru programa Evropske Unije EU4Health izvedel študijo o zavrženi hrani v gospodinjstvih v osmih EU članicah, vključno s Slovenijo. Spletna anketa je bila izvedena na 500 gospodinjstvih v Avstriji, Franciji, Grčiji, Madžarski, na Irskem, Poljskem, Danskem in v Sloveniji.
Na splošno rezultati študije kažejo, da so tisti, ki poročajo o pogostejših zavržkih hrane običajno:
- mlajši odrasli,
- moški,
- iz večjih gospodinjstev,
- pogosteje jedo zunaj,
- pogosto kupijo in skuhajo več hrane kot bi je potrebovali,
- dajejo prednost estetiki pri nakupu kmetijskih pridelkov,
- imajo manj veščin na področju načrtovanja prehrane in
- težje ocenijo ali je hrana še užitna.
Kljub temu so bile prisotne posamezne razlike med državami, ki kažejo na potrebo po nacionalno prilagojenih kampanjah proti zavrženi hrani.
Kaj kažejo rezultati za Slovenijo?
Poleg že omenjenih rezultatov, so bili nekateri rezultati specifični za Slovenijo:
- Slovenija je imela najnižjo poročano stopnjo pogostosti zavržene hrane med osmimi sodelujočimi državami.
- V primerjavi z drugimi državami so bili prebivalci Slovenije in Madžarske najmanj prepričani, da ima zavržena hrana škodljiv vpliv na okolje.
- Slovenija se uvršča med države, kjer estetski videz sadja in zelenjave ni tako pomemben.
- V Franciji in Sloveniji je bila opazna povezava med uporabo ostankov hrane za pripravo novih jedi in zmanjšano pogostostjo zavržkov hrane.
- 25,7% vprašanih iz Slovenije meni, da bi bilo težko zmanjšati količino zavržene hrane, kar je najvišji odstotek med osmimi sodelujočimi državami.
- Slovenija se uvršča na prvo mesto glede odnašanja ostankov hrane iz restavracij, saj le 16% vprašanih v zadnjem letu nikoli ni zaprosilo za pakiranje ostankov hrane za "s seboj", medtem ko je v drugih državah ta odstotek bistveno višji (npr. v Franciji 62%)
Več o raziskavi na: European Food Loss and Waste Prevention Hub - Detail of a Resource (europa.eu)
