Jajčevec (Solanum melongena L.), ki je ponekod znan tudi pod imenom melancan, je zelenjadnica iz družine razhudnikovk (Solanceae), kamor spadajo tudi paradižnik, paprika, krompir, … Izvira iz tropske vzhodne Indije, v Evropo pa je prišel v srednjem veku. Ker tako kot krompir vsebuje solanin, ter grenčine, ga ni mogoče uživati surovega.

Jajčevec je 40-150 cm visoka enoletna rastlina, ki ima velike raskave lopataste liste, cvetovi pa so lahko bele do vijolične barve. Kultivarji jajčevcev se razlikujejo po velikosti, obliki, barvi in sestavi plodov. Plod je mesnat, ovalne, podolgovate ali jajčaste oblike, lupina gladka in svetleča. Barva lahko variira od temno vijolične, do rdeče, pa tudi bele ali zelene. Plodove pobiramo od začetka junija do sredine septembra. Ko jajčevci dozorijo postanejo plodovi lesketajočega videza, tehtajo pa nekje med 200 in 1000 g. Na lastnosti in sestavo jajčevcev vplivajo kultivar, način gojenja, sezona, stopnja zrelosti in pogoji skladiščenja.

Poleg tega, da je jajčevec slastna vrtnina, ima tudi ugodne prehranske lastnosti. Odlikuje ga vsebnost polifenolov, ki prispevajo k antioksidativnem delovanju in ščitijo celice pred oksidativnim stresom. Bogat je s prehranskimi vlakninami in vsebuje folno kislino, ki prispeva k delovanju imunskega sistema in prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Med minerali izstopata kalij in baker.

Preglednica: hranilna vrednost 100 g jajčevca

 

 100 g

% PDV*

Energijska vrednost (kJ/kcal)

70,3 / 16,8

1

Beljakovine (g)

1,2

2

Ogljikovi hidrati (g)

2,5

1

Maščobe (g)

0,2

0

Sladkor (g)

2,3

3

Prehranske vlaknine (g)

2,8

9

Vitamin B6 (mg)

0,07

5

Folna kislina (µg)

31

16

Vitamin C (mg)

5

6

Selen (µg)

3,9

7

Baker (mg)

0,1

10

Kalij (mg)

203

10

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP

Priprava jajčevcev

Jajčevce lahko pripravimo na različne načine. Lahko jih dušimo, pečemo na žaru ali ocvremo. Lahko se tudi vložijo v kis ali oljčno olje. Ker jajčevci izredno dobro vpijajo maščobo, se lahko iz nizkokaloričnega živila hitro spremenijo v visoko kalorično in mastno jed. Zato je pomembna njihova predpriprava. Če jih narežemo na kolobarje, jih nasolimo in nekaj časa pustimo, da izločijo sok in grenčine, nato jih osušimo s papirnato brisačo bodo vpili bistveno manj maščobe. Poslužimo se lahko tudi dušenja ali peke v pečici, kjer živilo lahko pripravimo z manj maščobe.

RECEPT: Pečeni jajčevci z grškim jogurtom

Recept Jajčevci z grškim jogurtom2

Viri in dodatna literatura

  • Kadivec M. 2007. Tehnološka kakovost jajčevcev za predelavo, diplomsko delo. Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo

  • Kalloo, G. 43 - Eggplant: Solanum melongena L. In Genetic Improvement of Vegetable Crops, Kalloo, G., Bergh, B.O., Eds.; Pergamon: Amsterdam, 1993; pp. 587-604.

  • Mahanta, C.L.; Kalita, D. Chapter 16 - Eggplant. In Nutritional Composition and Antioxidant Properties of Fruits and Vegetables, Jaiswal, A.K., Ed.; Academic Press: 2020; pp. 273-287.

  • Osvald J., Kogoj – Osvald M. 1994. Pridelovanje zelenjave na vrtu. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 241 str.