Teden ozaveščanja o podhranjenosti, ki poteka vsako leto novembra pod okriljem Evropskega združenja za klinično prehrano (ESPEN), opozarja na pomen pravočasnega prepoznavanja in obravnave podhranjenosti ob bolezni. V Sloveniji kampanjo organizira Slovensko združenje za klinično prehrano (SZKP) v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ). Namen pobude je poudariti pomen ustrezne prehranske podpore bolnikom in okrepiti vlogo klinične prehrane v zdravstveni oskrbi.

Podhranjenost je spregledan prehranski izziv

Podhranjenost pomeni motnjo prehranjenosti, pri kateri nezadosten vnos energije ali hranil povzroči spremembe v sestavi telesa, delovanju telesa in kliničnem poteku bolezenskih stanj. Pogosta je pri starejših, bolnikih s kroničnimi boleznimi ali tistih z zmanjšano absorpcijo hranil. Posledice so slabša telesna in duševna zmogljivost, daljše okrevanje in večje tveganje za zaplete. Podhranjenost je lahko posledica stradanja zaradi (1) pomanjkljivega vnosa, (2) neustreznega privzema (pri malabsorpciji oziroma motnji prehajanja sestavin hrane skozi črevesno steno) ali (3) nezadostnega izkoristka hrane (pri kaheksiji oziroma izčrpanosti, ki nastane zaradi kroničnega vnetja v telesu) ob sicer zadostnem vnosu hrane. Posledice podhranjenosti so spremenjena telesna sestava (zmanjšanje deleža puste telesne mase; predvsem mišičnine v telesu) in izguba celične mase, kar vodi do zmanjšanja telesnih in duševnih sposobnosti. Podhranjenost je klinično najpomembnejša skupina motenj prehranjenosti. 

Zakaj je zgodnje ukrepanje ključno

Podhranjenost se pogosto razvija neopazno, zato je redno presejanje prehranskega tveganja nujno v vseh zdravstvenih in socialnih ustanovah. S pravočasnim ukrepanjem, kot so prilagoditev prehrane, svetovanje in podpora, lahko preprečimo večino zapletov.

Kako lahko storimo sami?

  • Zagotovite zadosten energijski vnos: 25–30 kcal/kg telesne mase dnevno, z več manjšimi obroki skozi dan.

  • Vnos beljakovin: 1,0–1,2 g/kg dnevno (pri starejših ali bolnikih 1,2–1,5 g/kg). Vsak obrok naj vsebuje kakovosten vir beljakovin.

  • Hidracija: približno 1,6–2,0 L tekočine na dan, če ni omejitve vnosa tekočin.

  • Spremljajte telesno maso in apetit: pri posameznikih, ki so bolj ogroženi za podhranjenost se svetuje tehtanje enkrat tedensko, ter pravočasno ukrepanje ob izgubi telesne mase.

  • Ohranjajte telesno dejavnost: krepitev mišic vsaj 2-krat tedensko, redno gibanje in kakovosten spanec.

Teden ozaveščanja o podhranjenosti je priložnost, da znova poudarimo pomen prehranske podpore v zdravstvu in zagotovimo, da ima vsak posameznik dostop do ustrezne prehrane kot ključnega dela zdravljenja in okrevanja.

Viri in dodatna literatura: