Prekomerna telesna masa in debelost med otroci je v svetovnem merilu še vedno v strmem porastu. Po zadnjih podatkih OECD-ja je v Sloveniji pretežkih 30% dečkov in 23% deklic, starih med 5 in 17 let. Predebeli otroci imajo večje tveganje za razvoj diabetesa tipa 2 in srčno-žilnih bolezni, hkrati pa so veliko pogosteje podvrženi psihološkim travmam.

Skupina ameriških strokovnjakov se je tako lotila vprašanja, v kolikšni meri prehrana matere v času nosečnosti vpliva na razvoj in regulacijo energijskega sistema pri otroka. Rezultati, ki so jih pretekli mesec objavili v znanstveni reviji American Journal of Physiology, so razkrili, da ima tipična zahodnjaška prehrana v času nosečnosti izrazito negativen vpliv na prekomerno telesno maso otroka kasneje v življenju.

Raziskava, narejena na živalskih modelih, je v študijo vključila dve skupini podgan. Medtem ko je prva skupina skozi celotno brejost prejemala zdravo, uravnoteženo prehrano, so drugo skupino hranili po zahodnjaškem načinu prehranjevanja, torej z veliko (nasičenimi) maščobami in enostavnimi ogljikovimi hidrati. Rezultati so pokazali, da so imeli otroci mater, ki so uživale zahodnjaško prehrano, v povprečju večjo telesno maso že ob rojstvu, nato so se kontrolni skupini nekoliko približali v najstniškem obdobju rasti, med odraslostjo pa so nato znova pridobivali na teži. Omenjena porast telesne mase ni bila odvisna od telesne mase matere med nosečnostjo, nanjo pa ni vplivala niti nosečnostna sladkorna bolezen. Potomci so imeli poleg povišane telesne mase tudi spremenjen hormonski profil, predvsem povišan inzulin in leptin, ki v telesu uravnavata občutek lakote in sitosti.

Nadaljnje raziskave poskušajo ugotoviti, kateri aspekti zahodnjaške prehrane so tisti, ki pri potomcih sprožajo omenjene negativne posledice. Avtorji članka pri tem opozarjajo, da bi morali prehrani bodočih mamic namenjati več pozornosti. To seveda ne pomeni, da se bodoče mamice tu in tam ne bi smele pregrešiti s kosom torte ali hamburgerjem, a veliko sladkorja in hitre prehrane ima, kot kaže, precej dolgoročne posledice. Pri tem pa velja omeniti tudi rezultate številnih drugih raziskav, ki potrjujejo, da ima na zdravje potomca preko t.i. epigenetskih mehanizmov velik vpliv tudi prehrana očeta pred spočetjem.

Viri