Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) letošnji svetovni dan hrane obeležuje s sloganom »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.«. Globalna zdravstvena kriza COVID-19 predstavlja izhodišče za razmislek o stvareh, ki jih resnično cenimo, kamor sodijo tudi naše osnovne potrebe. Zaradi negotovih časov smo znova pričeli cenili to, kar smo dolgo jemali kot nekaj samoumevnega: hrano. Hrana je osnova za življenje, hkrati pa tudi temelj naših kultur in skupnosti. Ohranjanje dostopa do varne in hranljive hrane ima pomembno mesto pri odzivu na pandemijo COVID-19, zlasti v skrbi za ranljive skupine, ki jih pandemija in posledično gospodarska negotovost najbolj prizadeneta. Pri tem je pomembno prepoznati nujo po podpori naših živilskih akterjev - kmetov in delavcev v celotnem živilskem sistemu, ki skrbijo za dobavo hrane iz kmetij in tovarn do trgovskih polic ali neposredno do potrošnikov.

V zadnjih desetletjih je zaznavamo pomemben napredek v povečanju kmetijske produktivnosti. Ob tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da je pridelane hrane za preskrbo planeta sicer dovolj, vendar so obstoječi prehrambeni sistemi in razpoložljivost hrane v neravnovesju. Lakota, debelost, ogrožanje okolja in agrobiološke pestrosti, izgube in zavržki hrane ter zagotavljanje ustreznega delovnega okolja delavcem v živilski verigi so le nekatera vprašanja, ki nakazujejo na neravnovesje. Soočanje s COVID-19 situacijo predstavlja priložnost za premišljeno in načrtovano ukrepanje na tem področju in sprejmanje inovativnih rešitev, temelječih na znanstvenih dognanjih, ki bodo omogočile učvrstitev prehrambenih sistemov.

Svetovni dan hrane poziva k solidarnosti in proaktivnosti pri reševanju nastale situacije in krize, s posebno skrbjo za najbolj ranljive skupine, ter zagotovitvi odpornih in robustnih prehranskih sistemov, predvsem v povezavi z naraščajočo pojavnostjo izrednih situacij in podnebnih sprememb. Ob enem je potrebno posebno skrb posvetiti tudi cenovni sprejemljivosti hranljive in trajnostno pridelane hrane za vse človeštvo ter zagotavljanju dostojnega plačila za opravljeno delo vseh vključenih v prehranski sistem. Navedeno bo zahtevalo izboljšanje shem socialne zaščite in učinkovitejše izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo z digitalizacijo in elektronskim poslovanjem, trajnostno kmetijsko prakso, ki omogoča ohranjaje naravnih virov našega planeta, zdravja in podnebja.

Več o letošnjem svetovnem dnevu hrane, si lahko preberete tukaj. 

Kaj lahko storimo sami?

Potrošniki se pogosto ne zavedamo, da smo v prehrambenem sistemu več kot samo jedci. Z izbiro živil v trgovini neposredno vplivamo na to, kakšna hrana se prideluje. Izbira bolj zdravih izdelkov tako ne prispeva samo k našemu zdravju, temveč tudi k trajnostnejšemu prehrambenemu sistemu.

Izbirajmo lokalno

Kadarkoli lahko, podprimo naše kmete tako, da kupujemo lokalno pridelano svežo hrano, na primer na kmetijski tržnici v vaši skupnosti ali neposredno na kmetiji. S tem pomagamo malim kmetom, ki proizvajajo hrano in lokalnemu gospodarstvu, hkrati pa spodbujamo raznolikost proizvodnje. Več o tem je na voljo na sledeči povezavi. 

Kupujmo sezonsko

Ste vedeli, da s tem, ko kupujemo proizvode, ki so v sezoni, zmanjšamo svoj ogljični odtis? Če je hrana v nekem delu sveta izven sezone, jo je seveda treba uvoziti in preden prispe na naš lokalni trg naredi že na stotine kilometrov. Poleg tega pa je uživanje sezonske hrane tudi okusnejše in bolj hranljivo. Več o seznoskih živilih preberite na povezavi.

Pridelujmo domače

Če imamo doma zeleno površino, dostop do vrta ali balkon s prostorom za rastlinske lonce, se lahko odločimo za gojtev svojega sadja, zelenjave in zelišč. Na tak način lahko pridobimo veliko znanja o vrtnarjenju, hkrati pa bomo z vloženim trudom morda začeli bolj ceniti delo delavcev v kmetijstvu. Več o pozitivnih učinkih vrtnarjenja pa lahko prebrete na sledeči povezavi.

Zmanjšajmo količino odpadne hrane

Izguba hrane in odpadki se pojavijo v celotnem živilskem sistemu, ki skrbi, da hrane prispe na našo mizo - a tudi mi lahko odigramo svojo vlogo! Učenje pravilnega shranjevanja odvečne hrane za naslednji dan je le eden od načinov, da se izognemo zavržkom okusne hrane. Več o tem, kaj lahko v vsakdanjem življenju storimo za manj zavržene hrane, pa si lahko preberete na naslednji povezavi. 

Prehrana v času COVID-19

V času trenutne zdravstvene krize, ko smo priča številnim spremembam življenjskih navad, se spreminjajo tudi prehranske navade. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato pripravil brošuro s prehranskimi nasveti namenjenih posamznikom in družinam v času nove virusne bolezni COVID-19.

V posebnih priporočilih za starostnike, ki jih je na osnovi dosedanjih dognanj pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa so še dodatno zbrana osnovna načela ravnanja v zvezi z osebno higieno in zaščito, higieno površin stanovanja ter izdelkov, ki jih prinesemo iz trgovine. V priporočilih so tudi nasveti, kako podprete svoj imunski sistem, na kakšen način ohranjati socialne stike ter kako se spoprijeti s strahovi.