Hrana je osnovna življenjska in strateška dobrina in vedno bolj se prepoznava pomembnost lokalno pridelane hrane. Za lokalno pridelano hrano poznamo več definicij, najpogosteje pa se za kriterij uporablja geografski kriterij (razdaljo med krajem pridelave in predelave in krajem porabe). Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je že pred leti lokalno hrano opredelil kot sveže pridelano hrano v lokalnem okolju, ki od njive do krožnika potuje najkrajši čas. Tako za lokalni trg štejejo območje, ki je od porabnika oddaljeno približno do 60 km. Zakon o kmetijstvu (2008, s spremembami in dopolnitvami) opredeljuje lokalni trg kot celotno območje Republike Slovenije.
Oskrbujmo se z lokalno hrano
Zanimanje za lokalne izdelke vse bolj narašča, saj se kot potrošniki čedalje bolj zavedamo pomena lokalne in sezonske hrane za zdravje, skrbi za okolje in naravo ipd. Lokalno hrano dandanes pogosto ponujajo že trgovci, čedalje bolj pa se krepi tudi trend prodaje hrane na kmetijah, zadrugah in preko svetovnega spleta. Informacije o lokalnih ponudnikih je možno poiskati preko spletnih virov.
Zemljevid lokalnih kmetij je dostopen na naslednji povezavi.
Prednosti lokalno pridelane hrane se kažejo skozi različne vidike
Večja razpoložljivost in nakup lokalno pridelane hrane prinaša pozitivne ekonomske učinke (s tem se zagotovijo delovna mesta, sodeluje se z lokalnim okoljem, posledično pa se zmanjša revščina); koristi se kažejo tudi na ostalih področjih: okoljskem, socialnem in zdravstvenem. Rezultati raziskav potrjujejo, da imata sadje in zelenjava, pridelana v lokalnem okolju, boljše učinke na zdravje (višja hranilna vsebnost; višja vrednost antioksidantov; boljše senzorične lastnosti - videz, okus, tekstura, aroma, tradicionalen okus) v primerjavi s sadjem in zelenjavo, ki sta bila pripeljana od daleč in skladiščena daljši čas. Z uživanjem več lokalno pridelanega sadja in zelenjave zagotavljamo tudi večji vnos ohranjenih vitaminov ter mineralov in zaščitnih snovi. Pri reji živali so raziskave pokazale, da je uporaba antibiotikov v Sloveniji, glede na druge države, zelo nizka.
Vrtnarjenje
Če imamo možnosti, lahko sadje in zelenjavo pridelamo na vrtu, zelenjavo pa tudi na naši terasi ali balkonu. Vrtnarjenje pripomore k boljšemu fizičnemu in duševnemu zdravju, obenem pa nam daje možnost (delne) samooskrbe z zelenjavo in sadjem ter njuno večjo porabo. Omogoča nam gibanje, boljši odnosa do dela, kakovostno preživljanje prostega časa, druženje, itd. Med otroci, ki sodelujejo pri pridelavi sadja in zelenjave, se na splošno izboljša odnos do zdrave prehrane. Raziskave tudi kažejo, da si z doma pridelano zelenjavo in sadjem lahko delno izboljšamo življenjski standard in celo lažje premagujemo gospodarske krize.
Pozitivni učinki vrtnarjenja na naše telo - telesna dejavnost
Številne raziskave potrjujejo, da je stik z naravo osnovna človekova potreba za vzdrževanje dobrega telesnega in duševnega zdravja . Med najpogostejše oblike telesne dejavnosti v naravi spada tudi vrtnarjenje, ki je pri nas zelo priljubljena prostočasna aktivnost, zlasti med starejšimi. Ne samo namenska telesna dejavnost kot sta hoja in kolesarjenje ipd., ampak tudi vrtnarjenje lahko pripomore k zadostitvi osnovnih priporočil za telesno dejavnost za ohranjanje zdravja. Poleg zasebnih vrtov postajajo vedno bolj aktualni tudi skupnostni, terapevtski in družinski vrtovi. Razvija pa se tudi vrtnarska dejavnost kot možnost udejstvovanja na urbanih in turističnih kmetijah.
Na splošno redna telesna dejavnost na vaše zdravje vpliva tako, da:
- vzdržuje in izboljšuje splošno telesno pripravljenost,
- preprečuje nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni oziroma dejavnikov tveganja za njihov nastanek,
- izboljšuje samopodobo,
- zmanjšuje anksioznost in depresijo,
- zmanjšuje slabost in utrujenost,
- pomaga pri vzdrževanju ustrezne telesne mase,
- povzroča sproščanje endorfinov, znanih tudi kot hormoni sreče,
- pomaga pri ohranjanju samostojnosti posameznika ter zmanjšuje odvisnost od drugih, itd.
Raziskave so pokazale, da različne aktivnosti na vrtu izboljšujejo kondicijo, moč in ravnotežje. Poleg tega se ugotavljajo tudi drugi številni pozitivni zdravstveni učinki: omogočajo krepitev kosti in sklepov, znižujejo ITM in spodbujajo mentalne funkcije. Vrtnarjenje od 30 do 45 minut na dan lahko pomeni porabo med 150 in 300 kalorij. Vendar za ohranjanje in krepitev zdravja izključno vrtnarjenje ni dovolj oziroma je lahko celo škodljivo na daljši rok, saj delo na vrtu spada pod ponavljajoča se gibanja v številnih in pretežno prisilnih držah, pri katerih prihaja tudi do dvigovanja in prenašanja različno težkih bremen. Za tovrstna opravila pa je značilno, da lahko hitreje privedejo do nastanka mišično skeletnih obolenj in poškodb. Za zdravje potrebujemo namreč uravnoteženo, varno in učinkovito telesno dejavnost, ki mora biti tudi primerno dozirana tako glede intenzivnosti, pogostosti in trajanja, kot tudi glede raznovrstnosti samih dejavnosti.
Večja količina in predvsem raznovrstna telesna dejavnost prinaša večje koristi za zdravje. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je za ohranjanje zdravja odraslih potrebnih vsaj:
- 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden (občutimo nekaj napora, srčni utrip se nekoliko poviša, ogrejemo se in se rahlo zadihamo, med telesno dejavnostjo se še lahko pogovarjamo) ali
- 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden (občutimo napor, srčni utrip je visok, močno se ogrejemo in se potimo, smo zadihani, med telesno dejavnostjo se težko pogovarjamo)
- oziroma ustrezna kombinacija obeh (dve minuti zmerno intenzivne telesne dejavnosti sta primerljivi eni minuti visoko intenzivne telesne dejavnosti).
Dobro je, da telesno dejavnost porazdelimo enakomerno čez cel teden in tako poskrbimo za redno telesno dejavnost. Strokovnjaki priporočajo, da v svojo dnevno rutino vključite vsaj 30 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti vsaj 5-krat na teden ali 25 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti vsaj 3-krat na teden. Odrasli naj bi dodatno vsaj 2-krat na teden izvajali vaje za krepitev večjih mišičnih skupin. Če ste starejši od 65 let in/ali imate slabše ravnotežje, vsaj 3-krat tedensko izvajajte vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev. Tedenski oziroma dnevni količini telesne dejavnosti lahko zadostimo na različne načine in ob različnih priložnostih (na primer na poti, v službi, doma in v prostem času). Če ne zmorete doseči priporočene tedenske količine telesne dejavnosti, bodite telesno dejavni v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem.
Delo na vrtu običajno spada pod domača opravila, čeprav marsikomu predstavlja tudi vrsto rekreacije v prostem času. Vrtnarjenje je največkrat podobno vajam za krepitev mišic, lahko pa predstavlja kombinacijo vaj za krepitev mišic in vaj za vzdržljivost srca, ožilja in dihal. Izboljša lahko tudi gibljivosti sklepov in ravnotežje posameznika. Skratka vse to je odvisno od intenzivnosti, pogostosti in trajanja vrtnarjenja, same raznovrstnosti opreme in vrste vrtnega opravila (pletje, kopanje, okopavanje, grabljenje, sajenje, zalivanje itd.). Vrtnarjenje je lahko tudi oblika funkcionalne vadbe, saj poleg izvajanja telesne dejavnosti različnih vrst in intenzivnosti (npr. potiskanje, vlečenje, dvigovanje) vključuje delo več mišic hkrati, kar prispeva k izboljšanju telesne pripravljenosti.
Priporočamo, da telesno dejavnost vključite v svoj vsakdan. V primeru, da že dolgo niste bili telesno dejavni, začnite počasi in postopno. Izberite vrsto telesne dejavnosti, v kateri uživate. Če je to vrtnarjenje, ga dopolnite z drugimi oblikami telesne dejavnosti na tedenski ravni. S tem namreč vplivate na ohranjanje in izboljšanje vaše splošne telesne pripravljenosti, hkrati pa preprečujete morebiten nastanek mišično skeletnih obolenj in poškodb.
Pozitivni učinki vrtnarjenja na duševno zdravje
O povezanosti vrtnarjenja z dobrim počutjem ne govorijo samo izkušnje mnogih posameznikov, ki jim delo na vrtu predstavlja sprostitev in prinaša druge koristi, ampak to potrjujejo tudi rezultati raziskav. Vrtnarjenje dokazano zmanjšuje depresivne in tesnobne občutke, obremenjenost s stresom, verjetnost za razvoj demence in razpoloženjskih motenj ter po drugi strani pomembno prispeva k izboljšanju kvalitete življenja. In pri tem učinki niso vezani samo na določeno starostno skupino, ampak je to aktivnost, ki lahko koristi tako mlajšim kot starejšim vrtnarjem in vrtičkarjem. Pozitivni vpliv vrtnarjenja na naše duševno zdravje se kaže skozi različne vidike.
Vrtnarjenje …
… kot vir sprostitve:
Vrtnarjenje je odlična aktivnost za sproščanje. Izvajamo jo v naravi, na svežem zraku, sredi zelenja, kar že samo po sebi prispeva k občutkom umiritve in razbremenitve. Poleg tega so pri delu na vrtu lahko vključeni vsi čuti – od vida in sluha pa do vonja, okusa in tipa. In s tem, ko našo pozornost pritegnejo naše zaznave in raznolika opravila (obdelovanje zemlje, obiranje, zalivanje …), je ne moremo istočasno usmerjati še na obremenjujoče misli in skrbi, kar prispeva k zmanjšanju stresa.
Vrtnarjenje pa stresni hormon kortizol zmanjšuje tudi na bolj posreden način. Zmerna telesna dejavnost pomembno prispeva k razbremenitvi in zmanjšanju obremenjenosti s stresom in skrb za vrt ponuja veliko priložnosti, da smo ustrezno telesno dejavni. Poleg tega je ob obdelovanju vrta posameznik pogosto izpostavljen sončni svetlobi, ki vpliva na večjo tvorbo D vitamina v telesu, kar prav tako prispeva k znižanju stresnega hormona.
… kot vir ustvarjalnosti:
Pri urejanju vrta lahko razvijamo svojo ustvarjalnost, razmišljamo kaj, kdaj in kje bomo kaj posadili. Predvsem pa vrtnarjenje pomeni, da je celoten ustvarjalni proces odvisen od nas - s svojim načrtovanjem, delom in vztrajnostjo vplivamo na to, da bo na vrtu nekaj zraslo. S svojimi rokami tako nekaj ustvarimo oz. pri tem pomagamo.
… kot vir učenja:
Čeprav je vrtnarjenje aktivnost, ki se jo da priučiti in ne zahteva določene diplome ali izpita, pa vseeno predstavlja stalen vir učenja in lahko celo osebnega razvoja. Neizogiben del vrtnarjenja je namreč širjenje lastnega znanja (o vrtninah, načinih dela, zaščiti pred škodljivci, uporabi pridelkov …) in pridobivanje izkušenj. Ob nepredvidljivih naravnih razmerah pa se učimo tudi opuščanja nerealnih pričakovanj in sprejemanja dejstva, da kljub našemu trudu nekatere stvari niso v naših rokah.
… kot družabna aktivnost:
Obdelovanje vrta ima za tiste, ki to želijo, lahko tudi pomembno družabno vrednost. Podobni izzivi pri skrbi za vrt povezujejo različne posameznike v skupen pogovor in so lahko tudi tema za navezovanje novih stikov. Vrtnarjenje je za mnoge, še posebej pa tiste, ki živijo sami, priložnost in vir rednih družabnih srečanj, razvijajo se tudi solidarnost in medosebna pomoč ter občutek za skupnost.
… kot družinska aktivnost:
Vrtnarjenje je aktivnost, v kateri lahko sodeluje vsa družina in predstavlja kakovosten način skupnega preživljanja časa. Otroci s sodelovanjem pri delu na vrtu razvijajo pozitiven odnos do okolja, se učijo odgovornosti, potrpežljivosti in načrtovanja, urijo svoje spretnosti in poglabljajo čute ter bolje razumejo, kakšen pomen ima doma pridelana hrana.
… kot koristna aktivnost:
V obdelovanju vrta mnogi vidijo več kot le hobi, ki je namenjen samo kratkočasenju. Predstavlja namreč koristno preživljanje prostega časa, ki ustvarja tudi pridelke. Možnost, da skrbimo za rast in razvoj rastlin ter da sami vzgojimo svojo zelenjavo, sadje, cvetje, je vir zadovoljstva in ponosa.
In nenazadnje v naglici vsakodnevnega življenja vrt predstavlja tudi zatočišče, kjer se lahko ustavimo. Je prostor, kjer imamo možnost vaditi svojo prisotnost v trenutku (čuječnost), se usmerjati samo na to, kar delamo in doživljamo tu in zdaj.
