Solata (Lactuca sativa L.) je priljubljena listnata zelenjava iz družine nebinovk (Asteraceae) znana po blagem, svežem okusu. Spada v skupino solatnic, kamor uvrščamo tudi pri nas priljubljeni radič, motovilec, endivjo in regrat.

Solata je ena izmed pomembnejših in najbolj razširjenih vrtnin in jo je mogoče gojiti in uživati skoraj v vseh letnih časih. Izvirala naj bi iz srednje ali južne Evrope. Domnevno je nastala z mutacijami divje vrste Lactuca serriola. Že v starem Egiptu je veljala za pomembno vrsto sveže zelenjave. Poznali so jo tudi Grki in Rimljani, ki so gojili več različnih oblik, med katerimi so bile posebej cenjene rastline z velikimi, kodrastimi listi. Zgodovinar Herodot je približno 400 let pr. n. št. omenjal solatni sok kot zdravilo, starogrški in perzijski zdravniki pa so zanj predvidevali, da ima pomirjevalni oziroma uspavalni učinek. V srednjem veku so gojili predvsem solate z velikimi, ohlapno razporejenimi listi, ki niso tvorili čvrste glave, kot jo poznamo pri današnjih sortah. Glavnata solata je v zgodovinskih virih prvič omenjena leta 1543.

Solata razvije razmeroma močan koreninski sistem. Večina korenin sega do približno 60 cm globine, posamezne pa lahko prodrejo tudi do 1,8 m. Iz glavne korenine izraščajo številne stranske korenine, ki se najpogosteje razraščajo tik pod površino tal. Listi se razvijajo na zelo kratkem, reduciranem steblu in tvorijo rozeto. Njihova barva je lahko zelo različna, od svetlo do temno zelene, rdeče, rjavkaste ali rumenkasto zelene. Rdečkasti odtenki so posledica prisotnosti antocianov, ki se lahko pojavljajo v obliki peg ali pa so razporejeni po celotni listni površini. Notranji listi v glavici oziroma rozeti so običajno svetlejši od zunanjih. Obarvanost listov je značilna lastnost posamezne sorte.

Vrste solat

Poznamo več botaničnih vrst solate (Lactuca sativa L.):

• glavnata solata (Lactuca sativa capitata) tvori liste na kratkem steblu, ki se v času zrelosti zavijejo v bolj ali manj kompaktno glavico. Oblika in kompaktnost glave sta odvisni od sorte. Delimo jo na dve podzvrsti:
  • mehkolistne solate ali maslenke imajo nežne, svetlejše liste in mehkejše glave, pogosto z bolj svetlo notranjostjo;
  • kristalke ali ledenke imajo čvrstejše, bolj hrustljave liste in večje, bolj kompaktne glave, zato so primernejše za transport in počasneje venejo.
• berivka (Lactuca sativa acephala) ne tvori glave, temveč razvije rozeto listov. Liste lahko obiramo postopoma od spodaj navzgor ali pobiramo celo rastlino. V primerjavi z drugimi sortami je bolj odporna na mraz in nekatere bolezni, kot je npr. solatna plesen.
• rezivka (Lactuca sativa secalina) prav tako ne tvori glav, ampak odprto rozeto. Rastline lahko večkrat režemo, saj po rezi hitro ponovno odženejo.
• vezivka, romanska solata ali štrucarka (Lactuca sativa longifolia) oblikuje podolgovato, rahlo glavo z gladkimi ali rahlo nakodranimi listi zelene do rdečkaste barve. Primerna je predvsem za poletno pridelavo, saj je občutljivejša na mraz.

Hranilna sestava

Solata je živilo z nizko energijsko vrednostjo, saj 100 g sveže solate vsebuje le 20 kcal (84 kJ). Njeno sestavo večinoma predstavlja voda (približno 95 %), med suho snovjo pa prevladujejo ogljikovi hidrati in relativno velika vsebnost prehranske vlaknine. Solata je predvsem bogat vir vitamina K, ki prispeva k ohranjanju kosti in strjevanju krvi. Je tudi vir vitamina A, folne kisline ter minerala kroma.

Preglednica: Hranilna vrednost na 100 g solate (kristalka)

*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: OPKP in druge baze

Uporaba

Solato najpogosteje uživamo svežo. Največ hranil vsebuje sveže nabrana, zato jo je priporočljivo zaužiti čim prej po obiranju ali nakupu. Med shranjevanjem hitro izgublja na kakovosti ter vsebnosti vitaminov in mineralov. Liste pred uporabo le speremo pod tekočo vodo in jih ne namakamo. Pri pripravi ni priporočljivo odstranjevati listnih reber, saj tudi ta vsebujejo številne hranilne snovi. Solato običajno začinimo z oljem, kisom, soljo ali drugimi začimbami, pripravimo pa jo tik pred postrežbo.

Skladiščenje

Solato lahko za 2 do 3 dni shranjujemo v hladnem in vlažnem prostoru pri temperaturi 0 do 6°C. V hladilnicah pri 0 do 1°C in 95% relativni zračni vlagi ostane sveža do približno 3 tedne, v kontrolirani atmosferi pa celo do 4 tedne. Pri skladiščenju je potrebna previdnost, saj že 4 % izguba vode povzroči vidne znake venenja.

Zanimivosti

• Ime Lactuca izhaja iz latinske besede lac (mleko), ker rastlina iz katere izhaja današnja solata ob poškodbi izloča bel mlečni lateks.
• Lateks vsebuje spojine, kot sta laktucin in laktukopikrin. V preteklosti so ga uporabljali kot blago pomirjevalo ali analgetik. Včasih so ga imenovali celo “lettuce opium”, čeprav je učinek zelo blag in nedokazan na ljudeh.
• Grenak okus ne nastane naključno. Povzročajo ga spojine, ki delujejo kot obramba proti rastlinojedcem in patogenom. Količina teh spojin se lahko poveča ob stresu, kot so visoke temperature ali pomanjkanje vode, kar povzroči bolj grenak okus.
• Endivjo pri nas pogosto napačno poimenujemo solata, čeprav sta ti dve rastlini botanično le daljni sorodnici.

Recept

Pisana solata kristalka

Sestavine

• 1 srednje velika glava solate kristalke
• 1 avokado, narezan na kocke
• 5–6 redkvic, narezanih na tanke rezine
• 10–12 češnjevih paradižnikov, prepolovljenih
• 1 skodelica kuhane čičerike
• 1/2 skodelice kuhane kvinoje
• 1 kuhano jajce
• pest sončničnih semen
• 2 žlici oljčnega olja
• 1 žlica limoninega soka
• sol in poper
• drobnjak

Priprava

Kvinojo skuhamo po navodilih na embalaži in pustimo, da se ohladi. Jajce skuhamo do trdega (8 minut rahlega vrenja). Solato operemo in natrgamo na primerno velikost. Redkvico narežemo na tanke kolobarje, avokado na kocke, paradižnik na polovičke. V večji skledi zmešamo kristalko, redkvico, avokado, paradižnik, čičeriko in ohlajeno kvinojo. Prelijemo s prelivom, pripravljenim iz oljčnega olja, limoninega soka, soli in popra. Po vrhu potresemo oreščke in drobnjak. Rahlo premešamo in postrežemo.