Palmovo olje pridobivajo iz sadežev oljne palme, ki vsebujejo okoli 50% maščob. Plodovi so majhni, okrogli in rdečkaste barve, saj vsebujejo veliko beta karotenov. Olje, ki ga pridobijo z mletjem plodov, vsebuje okoli 45% nasičene palmitinske kisline, ter okoli 40% enkrat nenasičene oleinske (omega-9) maščobne kisline.

Palmovega olja sicer v večini trgovin ne moremo kupiti v obliki olja ali maščobe, ga pa zato pogosto najdemo v predelanih živilih, ki vsebujejo rastlinsko maščobo. Našli ga boste v številnih živilskih proizvodih, od kruha in margarine pa do sladoleda in mlečne čokolade, poleg tega pa še v številnih kozmetičnih izdelkih in kot sestavni del biogoriv. Razlog za široko uporabo palmovega olja je njegova nizkocenovna proizvodnja v tropskih državah tretjega sveta ter kemijska stabilnost. Odlikuje ga počasna oksidacija, saj vsebuje velik delež nasičenih maščobnih kislin. Palmovo olje je tako v mnogih izdelkih nadomestilo uporabo delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki jih proizvajalci umikajo zaradi vsebovanih škodljivih trans-maščob. Zakonodaja predpisuje, da morajo predpakirana živila z dodanimi rastlinskimi olji oz. maščobami na označbi navesti tudi vir uporabljene sestavine (npr. palmovo olje). Na kozmetičnih izdelkih se palmovo olje oz. njegove frakcije pojavljajo še pod številnimi drugimi nazivi, npr. palmitat, palmolein, stearinska kislina, natrijev kernelat itd.

Palmovo olje je za industrijske namene največkrat rafinirano in lahko vsebuje še posebej visoke deleže nasičenih maščob, ki dokazano povišujejo holesterol (LDL) in tako povečujejo možnost za razvoj srčno-žilnih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization) je palmovo olje že uvrstila v isto skupino tveganja, kot delno hidrogenirane rastlinske maščobe, a je njegova uporaba še vedno splošno razširjena.

Ali veš? Pridelava palmovega olja se vse pogosteje označuje kot neprijazna okolju. Glavni izvoznici palmovega olja, Indonezija in Malezija, ki skupno pridelata več kot 80% vsega svetovnega proizvoda, sta za nasade oljnih palm posekali že več kot 50% tropskega gozda in na rob izumrtja potisnili številne rastlinske in živalske vrste, kot so sumatranski orangutan, sumatranski tiger itd. 

Palmovo olje ni enako kokosovemu olju

Palmovega olja ne gre enačiti s kokosovim oljem, saj gre za dve povsem različni olji. Medtem ko palmovo olje pridobivajo iz plodov oljne palme, je kokosovo olje narejeno iz jedra zrelega kokosa, ki raste na kokosovi palmi. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da bi predvsem ekstra deviško kokosovo olje lahko imelo tudi nekatere ugodne vplive na zdravje, vendar pa je tovrstne vplive pred kakšnimikoli končnimi zaključki potrebno izvesti tudi kontrolirano na primernem številu ljudi, ter v daljših obdobjih opazovanja. Ker tudi ekstra deviško kokosovo olje vsebuje zelo visok delež nasičenih maščobnih kislin, uživanja večjih količin tega olja ne priporočamo. Za uporabo v domači kuhinji svetujemo predvsem rastlinska olja z večjim deležem enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kot sta na primer repično in oljčno olje, pri katerih so pozitivni učinki na srčno-žilni sistem dokazani v številnih znanstvenih študijah, hkrati pa so na našem trgu tudi cenovno dostopnejša.