Eden od Nasvetov za manj zavržene hrane je tudi poraba ostankov obrokov, kar pogosto vključuje njihovo pogrevanje. Pogrevanje hrane je prav tako pomembno kadar se želimo posluževati pred-pripravljanju obrokov oz. t.i. »meal-prepu«.

Pogrevanje hrane je smotrno, vendar to ni le ponovno segrevanje hrane. Če želimo, da bo naše pogrevanje varno in bo hrana ohranila kar se da optimalen okus moramo biti pozorni na celotno časovno os: od prvega kuhanja in ohlajanja do kasnejšega shranjevanja in končnega pogrevanja.

Ohlajanje

Med ohlajanjem toplotno obdelanega živila, lahko pride do razmnoževanja mikroorganizmov in tvorbe njihovih toksinov, zato je pomembno, da pripravljeno jed kar se da hitro ohladimo. Pri tem se držimo pravila, da jed na pultu ne počiva več kot 2 uri. To ne pomeni, da lahko vročo jed takoj postavimo v hladilnik, saj bo to zvišalo temperaturo hladilnika, ter povzročilo nastanek kondenza, kar ustvarja ugodno okolje za rast mikroorganizmov. Toplotno obdelano jed zato ohladimo na sobno temperaturo in jo šele nato shranimo v hladilniku. Da se bo jed hitreje ohladila jo lahko porazdelimo v manjše posode.

Shranjevanje

Po ohlajanju shranimo jed v hladilniku v neprodušno zaprti posodi. Pri tem vzdržujemo povprečno temperaturo hladilnika, ki naj bo 4 °C.

Raziskava na hladilnikih v slovenskih gospodinjstvih je pokazala, da večina gospodinjstev priporočene temperature hladilnika ne vzdržuje.

Ostanke pripravljenih obrokov shranjene v hladilniku porabimo v roku dveh do treh dni. Kadar bi jed želeli hraniti dlje časa jo zamrznemo. V zamrzovalniku lahko ostanke shranjujemo 2 do 3 mesece, pri temperaturi -18 °C.Za občutljive skupine (nosečnice, starejši in ljudje z oslabelim imunskim odzivom) se v splošnem priporoča, da ohlajene ostanke obrokov zaužijejo v 24 urah, saj s tem dodatno zmanjšajo tveganje za izpostavljenost morebitnim okužbam predvsem bakteriji listeriji.

Ponovno segrevanje

Pri pogrevanju se lahko poslužujemo različnih načinov, bodisi mikrovalovke, pečice ali pogrevanja na kuhalni plošči. Pomembno pa je, da jed hitro pogrejemo na dovolj visoko temperaturo, saj lahko s sicer dodatno prispevamo k razmnoževanju škodljivih mikroorganizmov. Pri pogrevanju je prav tako pomembno, da jed med segrevanjem mešamo, saj tako zagotovimo ustrezno temperaturo v celotni jedi. Na to ne smemo pozabiti predvsem v mikrovalovnih pečicah, saj se v le teh ustvarjajo vroče točke in nevarne hladne točke, ki so lahko vir škodljivih bakterij. Upoštevajmo tudi navodila proizvajalca mikrovalovne pečice, kjer so podani potrebni časi segrevanja. Pogrevanje ostankov na najmanj 74 °C bo uničilo večino bakterij, ki povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano, razen nekaterih vrst, npr. Bacillus cereus, to je patogen, ki živi v rižu (več spodaj).

Riž

Riž je izjema, saj se ga priporoča porabiti v enem dnevu. Riž namreč lahko vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, ki proizvaja toplotno stabilen toksin, kar pomeni, da ga  pogrevanje ne uniči. Toksini, odporni na toploto, se v rižu tvorijo v primeru, ko se jed počasi ohlaja pri sobni temperaturi, zato ga moramo čim hitreje ohladiti in shraniti v hladilniku. Dlje časa, ko hranimo kuhani riž, večja je verjetnost, da zaradi razvoja bakterij in njihovih toksinov uživanje ne bo več varno, zato riž kljub hranjenju v hladilniku, porabimo v 24 urah. Bacillus cereus se lahko pojavi tudi v drugih živilih, ki vsebujejo škrob (testenine, škrobnata zelenjava). Podobno je z bakterijama Clostridium botulinum in Clostridium perfringens, ko spore med počasnim ohlajanjem hrane kalijo in se s ponovnim segrevanjem ne uničijo.

Špinača

Pri pogrevanju živil, je pogosto izpostavljeno živilo tudi špinača, ki naj je ne bi pogrevali. Špinača je živilo, ki vsebuje veliko dušičnih snovi in je močno izpostavljeno oksidaciji, kjer se med drugim tudi nitrati pretvarjajo v zdravju škodljive nitrite. To lahko zmanjšamo na način, da špinačo po obiranju toplotno obdelamo (zamrznemo ali skuhamo), kar upoštevajo tudi v industriji. Pogosto se jo pred zamrzovanjem blanšira kar zmanjša aktivnost encimov in posledično oksidacijo. Za samo pogrevanje špinače zato velja, da se še toliko bolj držimo zgoraj omenjenih postopkov ohlajanja, shranjevanja in pogrevanja, saj s tem močno omejimo nastajanje škodljivih nitritov. O negativnem učinku na zdravje bi govorili predvsem takrat, ko bi se neustrezno pogreta špinača pojavljala na našem krožniku pogosto in dlje časa. Podobno kot za špinačo velja tudi za peso, ki prav tako vsebuje veliko nitritov.

Kaj je še potrebno vedeti?

• Hrano pogrevamo le enkrat, do temperature vsaj 74 °C.
• Ustrezno pogret obrok postrežemo takoj.
• Sveže pripravljeno hrano, ki je ne porabimo, čimprej shladimo in shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku.
• Živilo, ki je bilo odmrznjeno, ne zamrzujemo ponovno, lahko ga shranimo v hladilniku za 2-3 dni.
• Kadar nismo prepričani glede varnosti živila ga raje zavrzimo.