Fige (Ficus carica) so ene izmed starejših kulturnih rastlin. Izvirajo iz področja pod Himalajo, zelo dobro pa uspevajo na vzhodno mediteranskem področju. Največja pridelovalka je Turčija, kateri sledijo Egipt, Alžirija, Maroko in Iran. Pogosto so uporabljene v tradicionalni medicini, kjer se uporabljajo pripravki iz plodov (omesenelega socvetja), listov ali drugih delov rastlin. Za uživanje so primerni plodovi, ki so sladkega okusa zaradi visoke vsebnosti sladkorjev in nizke vsebnosti kislin.
V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških Brdih, najdemo pa jih lahko tudi kje drugje. Fige zorijo konec poletja in v začetku jeseni. Zrelost fige vidimo po izločeni medeni kapljici na dnu fige, če je kapljica mlečne barve figa še ni dovolj zrela.
Sestava fig in vplivi na zdravje
Fige predstavljajo pomemben del mediteranske diete, vsebujejo sladkorje, prehranske vlaknine, minerale in polifenole. Zaradi visoke vsebnosti sladkorjev, predvsem glukoze in fruktoze, in nizke vsebnosti organskih kislin so sladkega okusa. Imajo visoko nasitno vrednost, kar pomeni, da te po uživanju hitro siti.
V tradicionalni medicini se uporabljajo za lajšanje zaprtosti in pomoč pri zdravljenju mnogih drugih stanj.
Naš nasvet: V vsak obrok vključite zelenjavo in/ali sadje. Čim pogosteje izbirajte lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje.
Zelenjava in sadje sta bogat vir vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin in mnogih drugih zaščitnih snovi. Uživanje zelenjave in sadja ima varovalen učinek na zdravje.
Preglednica: Okvirna hranilna vrednost v 100 g svežih in suhih fig
|
|
Hranilna vrednost v 100 g svežih fig |
%PDV* |
Hranilna vrednost v 100 g suhih fig |
%PDV* |
|
Energijska vrednost (kcal/kJ) |
62/260 |
3% |
250/1049 |
13% |
|
Skupne maščobe (g) |
0,5 |
1% |
1,3 |
2% |
|
- Nasičene maščobe (g) |
0 |
0% |
0,1 |
1% |
|
Ogljikovi hidrati (g) |
19 |
7% |
55 |
21% |
|
- Sladkorji (g) |
16 |
18% |
55 |
61% |
|
Beljakovine (g) |
1 |
2% |
4 |
8% |
|
Prehranske vlaknine (g) |
2 |
7% |
13 |
43% |
|
Vitamini in minerali |
||||
|
Kalij (mg) |
250 |
13% |
850 |
43% |
|
Baker (mg) |
0,09 |
9% |
0,38 |
38% |
|
Kalcij (mg) |
54 |
7% |
193 |
24% |
|
Magnezij (mg) |
20 |
5% |
70 |
19% |
|
Fosfor (mg) |
32 |
5% |
108 |
15% |
*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnos (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g). Vir: Različne podatkovne baze o prehranski sestavi živil.
Nasveti za uporabo
Sveže fige
Najbolj je seveda zaželeno, da se uživa svež sadež. Sveži sadeži so sladkega okusa in primerni za takojšne uživanje, shranjevanje svežih sadežev za dlje časa pa ni mogoče. Fige lahko uživate cele, jih olupite ali pa odstranite samo pecelj. Način uživanje fig je odvisen od vrste fige in želje posameznika.
Fige so lahko okusen nadomestek sladkarijam.
Sušenje
Sušenje fig je najpogostejši in najlažji postopek konzerviranja. Fige se pogosto uživajo suhe, te pa vsebujejo veliko količino ogljikovih hidratov, oziroma sladkorja, predvsem na račun izhlapene vode, zato jih uživajte v omejenih količinah, oziroma kot posladek. Fige s sušenjem izgubijo barvo, vsebujejo pa večji odstotek prehranskih vlaknin, kalija, bakra ter vitamina K (21 % PDV v 100 g suhih fig) in železa (24 % PDV v 100 g suhih fig).
Drugi načini uporabe
Iz fig lahko pripravimo džeme, marmelade in tako podaljšamo čas primeren za uživanje. Sveži plodovi pa so primerni za pečenje in kuhanje.
Viri in dodatna literatura
- Badgujar SB, Patel VV, Bandivdekar AH, Mahajan RT. Traditional uses, phytochemistry and pharmacology of Ficus carica: a review. Pharm Biol. 2014;52(11):1487-503.
- Barolo MI, Ruiz Mostacero N, Lopez SN. Ficus carica L. (Moraceae): an ancient source of food and health. Food Chem. 2014;164:119-27.
- Veberic R, Mikulic-Petkovsek M. Chapter 11 - Phytochemical Composition of Common Fig (Ficus carica L.) Cultivars A2 - Simmonds, Monique S.J. In: Preedy VR, editor. Nutritional Composition of Fruit Cultivars. San Diego: Academic Press; 2016. p. 235-55.
- OPKP – Odprta platforma za klinično prehrano (IJS). URL: http://www.opkp.si
