Na kratko:

  • Z branjem označb na živilih, lahko potrošnik prepozna in ustrezno izbere živila glede na svoje prehranske potrebe.
  • Med najpomembnejše informacije na označbah živil sodijo prodajno ime živila, seznam sestavin, hranilna vrednost in rok uporabe.
  • Prodajno ime potrošniku omogoča prepoznavanje narave živila in njegovo razlikovanje od drugih podobnih izdelkov na tržišču.
  • Danes je na trgovskih policah mnogo živil, zato je poznavanje sestave in hranilne vrednosti živil ključnega pomena za izbiro bolj zdravih živil. V okviru pestre in uravnotežene prehrane izbirajte živila s čim nižjo energijsko vrednostjo in čim nižjo količino nasičenih maščob, sladkorjev in soli. Vsebnosti preverite v tabeli hranilne vrednosti.
  • Informacija o hranilni vrednosti živila je na označbi živil običajno predstavljena v obliki hranilne tabele ali v linearnem zapisu. Obvezni elementi hranilne vrednosti so energijska vrednost ter količina maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin, in soli, ki jih vsebuje živilo.
  • Sestavine so v seznam vključene po padajočem vrstnem redu glede na maso, vključno z aditivi, ki jim je posebej opredeljena funkcija, ki jo imajo v izdelku. V seznam sestavin je vključeno tudi označevanje alergenov, ki so na seznamu zapisani z drugačno pisavo kot ostale sestavine (npr. krepko).
  • Na označbah živil so razpoložljive pomembne informacije o sestavinah in hranilni vrednosti, odgovornost nas samih pa je, da jih preberemo, ovrednotimo in se na podlagi tega odločimo za nakup.

Označevanje živil

Označba na živilu je pomemben vir informacij in predstavlja komunikacijo med proizvajalcem oziroma prodajalcem na eni strani in potrošnikom na drugi strani. Za potrošnika je najpomembnejše, da označba na živilu vsebuje vse potrebne informacije o živilu, kar mu omogoči ustrezno izbiro in uporabo živila. Namen zakonodaje, ki ureja področje označevanja, je omogočiti potrošnikom razumljive in ustrezne informacije o vsebini in sestavi živilskih izdelkov. Označevanje živil določa evropska zakonodaja v Uredbi št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Potrošnikom je torej z informacijami na označbah živil omogočeno, da prepoznajo in ustrezno izberejo živila glede na svoje prehranske potrebe. Vendar razpoložljivi podatki kažejo na to, da potrošniki teh informacij pogosto ne uporabljajo, ker jih preprosto ne razumejo, nimajo časa za primerjavo ali pa jih niti ne opazijo. Med pomembnejšimi informacijami na označbah živil so prodajno ime živila, seznam sestavin, hranilna vrednost in rok uporabe. Sprednja stran izdelka, tista ki je dobro vidna iz trgovinskih polic, pogosto ne poda dovolj informacij o sestavi izdelka, da bi omogočila nakup živil z ugodno prehransko sestavo. Predstavlja namreč pomembno marketinško orodje, katerega namen je da pritegne in nagovori potrošnika k izbiri in posledično tudi k nakupu izdelka. Vendar je za ustrezno informiranost o sestavi izdelka potrebno pred nakupom izdelek vzeti v roke in prebrati. V »obvezno branje« sodijo vsaj trije elementi: ime izdelka, sestavine in podatki o hranilni vrednosti, ki so najpogosteje predstavljeni v obliki tabele.

embalaža

Gradivo je bilo pripravljeno s strani Zveze potrošnikov Slovenije v okviru izvajanja programa »Inovativne rešitve za informirane odločitve«, ki ga financira Ministrstvo za zdravje.

Ime živila

Prodajno ime je pomemben element označevanja, ki potrošniku omogoča prepoznavanje narave živila in njegovo razlikovanje od drugih podobnih izdelkov na tržišču. Pomembno je, da razlikujemo med imenom živila in blagovno znamko, saj gre za dve popolnoma različni informaciji na označbi živila. Blagovne znamke kot so npr. Vital, Lumpi, EGO, LCA in Zala se uporabljajo predvsem z namenom razlikovanja izdelkov različnih podjetij in so običajno izpostavljene na sprednji strani živila (t.i. osrednjem vidnem polju). Prodajno ime izdelka pa je običajno vključeno v druge dele označbe, izven osrednjega vidnega polja. Najpogosteje je prodajno ime vključeno na hrbtno stran embalaže ali stranske ploskve pred seznamom sestavin.
Za lažjo predstavo sledi nekaj primerov prodajnih imen: Rženi polnozrnati kruh s piro, rezan ali Ananasov sok iz zgoščenega soka ali Jogurt iz pasteriziranega mleka, z 1,3% mlečne maščobe ali Izvirska voda, negazirana. Predstavljena prodajna imena so opisne narave, nekatera imena pa so zakonodajno predpisana, npr. »sadni čaj« je izdelek, pripravljen iz vsaj 50% posušenega sadja, »aromatizirani sadni čaj« pa je sadni čaj z dodano aromo (npr. sadni čaj z aromo jagode). Prav tako je zakonodajno določena uporaba izraza »SOK« oziroma »NEKTAR«. Kadar je v prodajnem imenu izdelka »sok«, ta vedno vsebuje 100% sadni delež, medtem ko »nektar« vsebuje manjše deleža sadja (običajno od 25-50%), obenem pa so mu lahko dodani sladkorji, voda oziroma kisline. Kadar so za pripravo soka ali nektarja uporabili sadni koncentrat, ki je pridobljen tako, da se zgoščenemu sadnemu soku ponovno doda voda, ki mu je bila odvzeta med zgoščevanjem mora biti v prodajnem imenu zapisano, da je prijavljen iz koncentrata. Pomembna informacija, ki je razpoložljiva v prodajnem imenu je še morebitna prisotnost sladil v živilu, saj morajo prodajna imena živil, ki vsebujejo sladila, to informacijo vključevati. Pogosto iz prodajnega imena lahko razberemo še številne druge informacije kot so značilne sestavine živila, okus, dodani vitamini in minerali, posebni postopki obdelave, ipd.

sok nektar

Slika je nastala v sklopu projekta Vizualno okolje za komuniciranje pomena zdrave prehrane

Seznam sestavin

Seznam sestavin združuje informacije o vseh sestavinah, ki so bile uporabljene pri proizvodnji živila. Sestavine so v seznam vključene po padajočem vrstnem redu glede na maso, vključno z aditivi, ki jim je posebej opredeljena funkcija, ki jo imajo v izdelku. V praksi to pomeni, da je prva sestavina na seznamu, tudi tista, ki jo je v izdelku največ. Na seznamu sestavin je označena tudi količina sestavin, ki so za živilo posebej značilne in so običajno izpostavljene na označbi bodisi v imenu živila ali na sliki, npr. jagodni jogurt ima med sestavinami naveden delež jagod v izdelku. V praksi to pomeni, da med razpoložljivimi jagodnimi jogurti, s prebiranjem seznama sestavin, lahko izberemo jogurt z največjim deležem jagod oz. lahko preverimo ali so jogurtu jagode dejansko dodane ali pa gre za jogurt, kateremu je bila dodana zgolj aroma jagod.
Pomembna informacija na seznamu sestavin je označevanje alergenov. Med sestavinami je namreč potrebno posebej označiti snovi ali izdelke iz njih, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti. Običajno so takšne sestavine zapisane krepko ali z drugačno pisavo, ki izstopa od preostalega seznama. Gre za snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti in so vključene na poseben seznam v Prilogi II, Uredbe št. 1169/2011, o zagotavljanju informacij potrošnikom: npr. žita, ki vsebujejo gluten, raki, jajca, ribe, arašidi, soja, mleko, oreški, listna zelena, gorčično seme, sezamovo seme, žveplov dioksid in sulfiti, volčji bob, mehkužci in izdelki iz naštetih snovi.

alergeni ikone

Simboli so natali na Inštitutu za nutricionistiko, v sodelovanju z oblikovalsko agencijo Mixer.si in so vključeni Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih, ki jih je pripravila Trgovinska zbornica Slovenije.

Na podlagi seznama sestavin lahko ocenimo ali gre za visoko procesirano živilo, ki so v prehrani manj zaželena in so pogosto hranilno neuravnotežena in osiromašena. Visoko procesirana imajo običajno več sestavin, poleg sladkorjev, različnih vrst maščob, soli, vsebujejo še številne aditive (npr. stabilizatorje, konzervanse, sladila, arome in barvila), ter druge snovi, ki so lahko tudi dodatno obdelane in se dodajajo predvsem procesiranim živilom, npr. kazein, laktoza, gluten, hidrolizirane beljakovine, sojini izolati beljakovin, maltodekstrin, invertni sladkor, visoko fruktozni koruzni sladkor, ipd. 
Seznam sestavin ni obvezen za živila, ki so iz ene sestavine in je ime sestavine enako prodajnemu imenu živila npr. pšenična moka, ter za nekatere skupine živil, ki so zakonodajno izvzete iz obveznega označevanja seznama sestavin npr. sveže sadje in zelenjava, gazirana voda, fermentirani kisi, sir, maslo, fermentirano mleko in smetana.

Označba hranilne vrednosti

Poznavanje sestave in hranilne vrednosti živil je ključnega pomena za izbiro bolj zdravih živil med poplavo vseh izdelkov, ki so na voljo. Informacija o hranilni vrednosti živila je na označbi živil običajno predstavljena v okviru v obliki hranilne tabele ali v linearnem zapisu. Obvezni elementi hranilne vrednosti so energijska vrednost ter količina maščob, nasičenih maščob,ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin, in soli, ki jih vsebuje živilo. Hranilna vrednost pa je lahko dopolnjena še z navedbo vsebnosti drugih snovi: enkrat nenasičene maščobe; večkrat nenasičene maščobe; polioli; škrob; prehranske vlaknine; vitamini; minerali. Druge snovi pa so navedene ločeno, običajno pod hranilno tabelo ali v ločeni tabeli. Zaradi lažje primerjave med živili se hranilna vrednost označuje za 100 g ali 100 ml živila (npr. pijače, juhe, ...). Dodatno je hranilna vrednost lahko predstavljena še na pripravljen izdelek, za tiste, ki potrebujejo pripravo, ali na porcijo, pri čemer imamo pri takšnem načinu označevanja na voljo tudi podatek o velikosti porcije in številu porcij v enoti pakiranja.

Tabela hranilnih vrednosti

Hranilna vrednost je lahko dodatno izražena tudi v obliki odstotka priporočenih vnosov za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal), z izjemo vitaminov in mineralov, za katere je navajanje priporočenega dnevnega vnosa obvezno v primerih, ko so ti vsebovani v znatni količini. Priporočeni vnosi so orientacijska vrednost in se uporabijo kot vodilo pri sestavljanju uravnotežene prehrane. V primerih, ko živilo vsebuje višji odstotek priporočenega vnosa energijske vrednosti, maščob, nasičenih maščob, sladkorjev, soli, vitaminov ali mineralov je potrebna večja skrb pri pravilni umestitvi takšnega izdelka v prehrano.
Hranilna vrednost je lahko predstavljena tudi v osrednjem vidnem polju (sprednja stran embalaže), vendar ne v celoti, temveč samo s pomembnejšimi informacijami glede energijske vrednosti ter vsebnosti maščob, nasičenih maščob, sladkorjev in soli.

GDA

Nekatera živila so izvzeta iz obveznega označevanja hranilne vrednosti, gre za živila, ki niso predelana (sadje, zelenjava) ali živila, ki imajo zanemarljivo vrednost in se jih uporablja v manjših količinah (to so zelišča, namizna sladila, voda, kvas ipd.) ter živila v manjših embalažah (npr. žvečilni gumiji). Označevanje prav tako ni obvezano za obrtno proizvedena živila v neposredni prodaji.

Rok uporabe

Rok uporabe živila je čas, v katerem pod navedenimi skladiščnimi pogoji živilo ohrani svojo optimalno varnost in kakovost. Na embalaži živil se glede na vrsto živila uporabljata dva načina označevanja roka uporabnosti.
»Porabiti do« označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo, kar pomeni, da živil po preteku datuma ne uporabljamo, prav tako takšna živila ne smejo biti v prodaji. Rok uporabe »porabiti do« je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže mleto meso, sveže solate, sveže mleko, ipd. Pri tovrstnih živilih je potrebno upoštevati navodila za shranjevanje, kot so »hraniti v hladilniku« ali »hraniti pri temperaturi 2-4 °C«, saj se bo hrana sicer hitreje pokvarila in se lahko preide do zastrupite. Po odprtju živila z navedenim rokom uporabe »porabiti do«, je nujno upoštevati morebitna navodila za shranjevanje in uporabo, kot je na primer »porabiti v treh dneh po odprtju«, obenem ne gre pozabiti, da je treba to živilo do navedenega datuma porabiti.
Drugi način navajanja roka uporabe je »uporabno najmanj do«, ki pa označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so po tem datumu varna za uporabo, ob upoštevanju navodil za shranjevanje in pri nepoškodovani embalaži, vendar lahko začenjajo izgubljati okus in teksturo. Rok »uporabno najmanj do« je naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih (testenine, riž), konzerviranih in drugih živil (rastlinsko olje, čokolada, idr.). Preden zavržete živila, katerih rok »uporabno najmanj do« je pretekel, je smiselno preveriti, ali je embalaža nepoškodovana ter ali ima živilo še vedno ustrezen videz, vonj in okus. V takšnem primeru se živilo lahko zaužije. Tudi pri živilih, ki imajo naveden rok uporabe »uporabno najmanj do« je potrebno po odprtju, upoštevati vsa morebitna navodila, kot je na primer »porabiti v treh dneh po odprtju«.

Vrednotenje hranilne vrednosti s prehranskim semaforjem

V okviru pestre in uravnotežene prehrane moramo telesu zagotoviti ustrezno količino hranil, pri tem pa paziti, da ne zaužijemo preveč sladkorja, soli in skupnih ter nasičenih maščob. Interpretacija hranilne vrednosti iz označbe je za posameznika lahko velik zalogaj, zato se v praksi uveljavlja več različnih orodij, ki so potrošnikom lahko pri tem v pomoč. V Sloveniji je v ta namen na voljo brezplačna mobilna aplikacija Veš kaj ješ, ki je povezana z obsežno podatkovno bazo o sestavi predpakiranih živil. Potrošnik lahko v trgovini ali doma s kamero pametnega telefona odčita črtno kodo živila, aplikacija pa mu v hipu prikaže ključne informacije o njegovi hranilni sestavi, pojasnjene v barvi prehranskega semaforja. Nižje vrednosti so obarvane zeleno, visoke pa rdeče. Za živila z rdeče obarvanimi polji velja opozorilo, da takšnih živil ne zaužijete preveč ali prepogosto. S klikom na polje izbranega hranila (torej maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli) si uporabnik lahko ogleda še podrobnejši rezultat po posameznemu hranilu, z uporabo dodatnih funkcij lahko izdelke med seboj primerja ter jih doda na seznam priljubljenih. Podatki o hranilni sestavi izdelka so v aplikaciji podani in ovrednoteni na 100 gramov živila oziroma na 100 mililitrov pijače. Če živila v bazi še ni, lahko potrošnik s pomočjo aplikacije predlaga dopolnitev baze. Aplikacija je bila razvita v okviru programa "Inovativne rešitve za informirane odločitve: Podpora potrošnikom pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir", ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom "Jožef Stefan". Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

VKJ2

Viri: