Kaj so geni?

Genski zapis ima vsako živo bitje na Zemlji. Od genov je odvisno, ali bo neko bitje rastlina, žival ali pa človek - geni torej določajo lastnosti, ki jih bo neko bitje imelo. Genski zapis se nahaja v jedru vsake celice. Gre v resnici za dolge verige molekul DNK, ki v svoji kemijski zgradbi nosijo navodila za biološke procese, ki potekajo v organizmu (rast, izločanje hormonov, prebava, izdelovanje krvnih telesc, itd.). Informacija, ki je shranjena v molekuli DNK, se v procesu celične delitve prenaša naprej na nove (hčerinske) celice. Preko DNK se po navodilih ustvarjajo beljakovine, ki uravnavajo vse funkcije organizma in omogočajo sintezo preostalih gradnikov telesa, kot so maščobe in ogljikovi hidrati. Za naš izgled in delovanje telesa so torej odgovorni geni, manjši vpliv na izražanje genov pa ima tudi okolje, v katerem živimo.

Gensko spremenjeni organizmi (GSO)

Tako imenujemo žive organizme, pri katerih je bil genski zapis (DNK) umetno spremenjen. To pomeni, da je bil genski zapis spremenjen drugače, kot z naravno rekombinacijo, do katere prihaja v naravi spontano ali s križanjem, s katerim je pridobljena večina vrst, ki jih danes gojimo. Uporaba sodobnih biotehnologij nam omogoča, da gene uspešno prenesemo iz enega organizma v drugega. V naravi je to mogoče le med osebki istih vrst, z biotehnološkimi postopki pa je to postalo mogoče tudi med različnimi vrstami. Na ta način je mogoče v rastline prenašati gene povsem drugih rastlin, ali pa celo živali. Gensko spremenjene rastline (GSR), ki se najpogosteje pridelujejo, so soja (skoraj 77% celotne tržne pridelave vseh gensko spremenjenih rastlin), koruza (približno 32 % celotne tržne pridelave gensko spremenjenih rastlin), bombaž 80% in oljna ogrščica 30%. Z genskimi spremembami se je v te rastline vgradilo gene, ki so omogočili odpornost na določene škodljivce, neobčutljivost na izbrana škropiva, ali pa celo oboje. Proizvajalci semena takšnih rastlin seveda patentno zaščitijo in prodajajo po precej višjih cenah, hkrati pa so to pogosto tudi prodajalci škropiv in gnojil, ki so potrebna za rast takšnih gensko spremenjenih rastlin. Ena izmed najbolj razširjenih gensko spremenjenih lastnosti je že vse od leta 1999 rezistenca na Monsantov širokospektralni herbicid glifosat (znan tudi pod imenom boom efekt), o čigar rakotvornosti se v javnih in znanstvenih strujah razpravlja že leta. Medtem, ko je leta 2015 Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) glifosat razvrstila med najverjetneje rakotvorne spojine, je EFSA še istega leta zaključila, da prepričljivih dokazov za to ni in uporabo glifosata odobrila do leta 2022. 

Največ gensko spremenjenih rastlin raste v ZDA in Argentini, vodilno podjetje pri trženju GSR v svetu pa je korporacija Monsanto. Kasneje se je na podoben način pričelo spreminjati tudi hranilni profil rastlin, vendar komercialna uporaba teh rastlin nikoli ni zares zaživela.

Kakšne so skrbi?

Za vsak GSO se pred prihodom na trg EU opravi ocena tveganja, v kateri se preverja varnost oziroma tveganja povezana z uporabo GSO, z namenom preprečevanja možnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi, živali, rastlin in okolja.
Ocene vplivov potekajo v okviru ocene tveganja za posamezni GSO. Postopek po Uredbi 1829/2003/ES poteka v več stopnjah. Znanstveno oceno tveganja za zdravje ljudi in vplive na okolje pripravi Evropska agencija za varno hrano (European Food Safety Authority – EFSA), šele nato GSO obravnava in o njih glasuje Stalni odbor za prehransko verigo in zdravje živali, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic EU. Uporaba GSO za pridelavo poteka skladno z Direktivo 2001/18/ES za sproščanje GSO v okolje ali pa to teče hkrati z odobritvijo hrane in krme po Uredbi 1829/2003/ES. Sklep, s katerim se GSO odobri, je objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Na osnovi tega sklepa je GSO vpisan v Register Skupnosti GS-živil in GS-krme.

V sklopu ocene tveganja se opravijo raziskave direktnih učinkov na zdravje /morebitna povečana toksičnost/, oceni se povečana možnost povzročitve alergijskih reakcij, spremenjeni prehranski učinki, stabilnost vgrajenih genov, preveri se odpornost na antibiotike, zmanjšana občutljivost na antibiotike, prisotnost nepredvidljivih oz. nepričakovanih učinkov, tveganje za okolje/prenos genov na druge netarčne organizme – prenos genov preko peloda – prenos iz območja pridelave GSR na sosednja območja in zmanjšana učinkovitost pesticidov.

Drug problem, ki se večkrat izpostavlja pri gensko spremenjenih rastlinah, pa je ekološki. Širjenja cvetnega prahu gensko spremenjenih rastlin ne moremo kontrolirati in s takšnim širjenjem se širijo povsem novi geni tudi na običajne sorte, ki niso bile gensko spremenjene. Cvetni prah npr. gensko spremenjene koruze lahko enostavno zaide na polja običajne koruze, ki bi lahko sprejela novo gensko informacijo, kar se izražala tudi v njenih lastnostih. Nekatere strokovnjake morda upravičeno skrbi, da bi to lahko vodilo do rušenja raznovrstnosti sort in ekosistema, v katerem smo neločljivo povezani rastline, živali in ljudje. Velika skrbnost pri tem je vsekakor na mestu.

Kje vse se že uporablja genska tehnologija?

- v farmaciji (zdravila, gensko zdravljenje, itd.)
- biotehničnih proizvodih v industriji (npr. encimi v pralnem prašku)
- pridelava kmetijskih rastlin (izboljšanje prehranske vrednosti, odpornost proti škodljivcem, itd.)
- izboljšanje kakovosti hrane

Označevanje izdelkov, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme

V Sloveniji in na celotnem območju EU velja obvezno označevanje živil, ki vsebujejo ali so proizvedena iz gensko spremenjenih organizmov (GSO). Izdelki, ki so proizvedeni iz GSO, morajo biti označeni z besedami »gensko spremenjen« oziroma »proizveden iz gensko spremenjenega (ime organizma)«. Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov, živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo ni potrebno posebej označiti, kakor tudi ne fermentiranih izdelkov proizvedenih s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov (npr. jogurti, siri). Enako velja za živila, pri katerih so bili uporabljeni encimi, proizvedeni iz gensko spremenjenih mikroorganizmov, pod pogojem, da encim ne vsebuje gensko spremenjene DNK. Označevanje ni potrebno tudi za živila, ki vsebujejo največ 0,9% dovoljenega gensko spremenjenega organizma, pod pogojem, da je njegova prisotnost v izdelku naključna in tehnično neizogibna, kar mora proizvajalec tudi dokazati.

Na evropskem trgu živil, ki vsebujejo GSO ali so iz njih sestavljena, zaradi odklonilnega odnosa potrošnikov, praktično ni. Če pa se hočemo takšnim izdelkom izogniti, preberimo informacije na deklaraciji. Glede na predpisane zahteve za označevanje so brez GSO vsa konvencionalna živila, ki nimajo označene prisotnosti GSO in vsa živila, ki so proizvedena v shemah »brez GSO« in nosijo različne oznake in tudi vsa živila z ekološkim certifikatom.

Ali tudi v Sloveniji gojimo gensko spremenjene vrste?

V letu 2015 je bila, s sprejetjem Direktive 2015/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje GSO na svojem ozemlju, državam članicam EU dana pravna možnost, za omejitev oziroma prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin. 19 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, je izkoristilo možnost in prepovedalo pridelavo gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju. Tako v Republiki Sloveniji ni dovoljeno pridelovati gensko spremenjenih rastlin. V Evropski uniji, v državah, ki pridelave niso omejile ali prepovedale, ima v tem trenutku dovoljenje za pridelavo samo gensko spremenjena koruza MON 810.

Kako bo z gensko spremenjenimi organizmi v prihodnosti?

V zadnjem času se vloge za nove GSO, za katere teče postopek odobritve ali pa postopek za podaljšanje odobritve, nanašajo predvsem na kombinacije že odobrenih GSO (2x, 3x,… do 8x križanci – tako imenovani križanci z naloženimi geni – »stacked events«), ki v enem GSO združujejo kombinacije insekticidne in herbicidne odpornosti. Razvoj gre v smeri novih tehnik žlahtnjenja – NBT. Ena izmed najpogosteje uporabljenih metod NBT je CRISPR/Cas tehnologija.